Družinsko podjetje
O prvi predelovalnici sveč pri nas je pred petimi leti razmišljal Srečko Korbar, ki je z ženo Mojco že prej imel obrt, ki se je ukvarjala s plastiko. Ideja je nekako zorela, pred dvema letoma se je začela uresničevati, pred pol leta pa je Plastkom, d. o. o., že začel delati. »Vsako leto okrog prvega novembra sem si govoril, da bi lahko naredili predelovalnico sveč. Prvič sem resneje o tem začel razmišljati pred petimi ali šestimi leti. Malo sem raziskoval o tem in leta 2007 smo se začeli na splošno ukvarjati s plastiko, tudi s sortiranjem in recikliranjem. Najprej smo se ukvarjali z vsemi vrstami plastike, potem smo imeli že v mislih, da bi se začeli ukvarjati tudi s svečami. Kmalu smo od ideje prišli do realizacije. Ko smo ugotovili, da je možno v celoti predelati sveče, smo poiskali trg za prodajo naprej in začeli posel,« nam je začetke orisal lastnik Plastkoma z Jesenic Srečko Korbar, ki trenutno zaposluje že 14 delavcev.
Plastkom se je povezal s podjetjem Interseroh, ki skrbi pretežno za logistiko, in pred pol leta so tudi pri nas začeli razgrajevati sveče v različne osnovne materiale v prostorih nekdanjih Jeseniških mesnin. Trenutno imajo podpisano pogodbo z 62 slovenskimi komunalnimi podjetji, ki na Jesenice oddajo polovico vseh porabljenih sveč pri nas; drugo polovico za zdaj še vedno vozijo na Hrvaško.
Reciklaža odpadnih sveč
Plastkom skupaj z Interserohom prek komunalnih podjetij zagotavlja ločeno zbiranje odpadnih sveč, njihov transport na Jesenice, predhodno obdelavo in skladiščenje ter predelavo in recikliranje s sodobno tehnologijo. »Sama reciklaža poteka tako, da imamo tekoče trakove, kjer so trije delavci, ki sortirajo posebej elektronske sveče in navadne. Nečistoča in plastika gresta naprej po tekočem traku. Elektronske imajo baterije, ki jih je treba posebej predelati. Tudi ekološke moramo predelati. Potem gredo sveče naprej v stroje, kjer se ločujeta še vosek in plastika. Vosek gre nazaj za izdelavo sveč, plastika pa se uporablja za nekatere nezahtevne produkte, saj ni primerna za sveče, ker se pri gorenju spremeni struktura plastike in sveča ne bi imela več takšnega sijaja, ampak bi bila temnejša. Iz te reciklirane plastike izdelujemo pretežno cevi za gradbeništvo,« je povedal Srečko.
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Na dan predelajo osem ton sveč, iz katerih nastane okrog pet ton voska in plastike
Slovenci smo rekorderji tudi po tem, koliko sveč prižgemo pokojnikom vsako leto. Ob prvem novembru, dnevu mrtvih, vsak državljan prižge povprečno šest sveč, v vsem letu pa 12. Na leto to pomeni približno 4500 ton odpadkov, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Z reciklažo lahko precej omilimo problem z odpadki. Plastika iz sveč se namreč lahko reciklira 90-odstotno, prav tako parafin, kovine celo 100-odstotno, baterije 60-odstotno. Okrog 16 odstotkov materialov v sveči pa so nečistoče, ki jih ni mogoče predelati. Z reciklažo ene tone tako dobimo 297 kilogramov plastike, 441 kilogramov parafina, deset kilogramov baterij in 160 kilogramov nečistoč.
