Snežna odeja je pobelila le višje ležeče predele. V Ratečah je bilo v drugi dekadi decembra okrog 4 cm snega, na Vojskem 8 cm, na Voglu pol metra in Kredarica je prekrita z metrom snega. Temperature zraka v visokogorju so se konec prve in na začetku druge dekade približale najvišjim izmerjenim povprečnim temperaturam zraka v obdobju 1991–2010. Tudi tla v zadnjih dneh niso pogosto zmrzovala, rahlo je ponekod pomrznil le zgornji sloj v senčnih legah, temperature zraka so se tudi v bolj izpostavljenih nižinskih legah držale nad ničlo, na Primorskem pa so bile nad 5 °C.
Božično žito
Najbolj priljubljen setveni dan božičnega žita je god sv. Lucije (13. december). Setev božičnega žita je znana že več tisočletij, predvsem v osrednji Evropi. Danes ga ljudje večinoma sejejo le iz navade, ponekod pa še verujejo, da bo tako letina prihodnje leto obilnejša.
Pšenico sejemo v okrasne posode, ki jih postavimo na svetlo in ne prevroče mesto. Žito klije deset do štirinajst dni, tako da bo za božič ravno najlepše.
Rasti ga pustimo do Sv. treh kraljev, najpogosteje pa do svečnice. Kako pa je z žitom na poljih? Priprava ozimnega žita na preživetje nizkih zimskih temperatur se začne že jeseni, ko se v nočnih urah zrak postopno ohlaja. Sonca je podnevi še dovolj, da poteka fotosinteza in se asimilati kopičijo v listih.
Zjutraj in ponoči, če so le temperature dovolj nizke, pa je dihanje omejeno, zato se sladkorji ne porabljajo. Nakopičeni v listih povečajo gostoto in hkrati znižajo točko zamrzovanja celičnega soka. Ozimine so tako dovolj utrjene, da lahko zdržijo do –12 °C. V pozni jeseni, ko je zunaj pod ničlo, pa se v njih postopno zmanjša vsebnost vode. S tem se odpornost proti nizkim temperaturam še poveča, tako da zlahka preživijo pri –15 do –20 °C. Zelo pomembno je postopno utrjevanje ozimnih posevkov.
Omela ohranja upanje
Drevesa so v stanju zimskega mirovanja. Le na nekaterih se bohoti zajedavec, ki niti pozimi ne počiva.
Stara ljudstva so videla, da druge rastline pozimi počivajo, omela pa je med prazniki polna življenja. Njeno zelenje ohranja upanje na prihod pomladi in novo življenje. Bela omela je vednozelen grm, ki raste na drevesih. Je polzajedavec.
Najpogosteje jo najdemo na listavcih, dve podvrsti pa zajedata jelko in rdeči ter črni bor. Na listavcih uspeva na topolih, lipah, javorjih, belem gabru, hrastih, jesenih, jelšah, brestih, vrbah in jablanah. Ne zajeda pa bukve.
Spada med dvodomne rastline, na eni so moški, na drugi pa ženski cvetovi. Po cvetenju se na ženskih rastlinah razvijejo bele prosojne jagode, ki dozorijo oktobra oziroma novembra in so hrana pticam. Tako je bela omela v majhnem obsegu in pojavu tudi z ekološkega vidika precej koristna.
Glavni vzrok za njeno čezmerno razraščanje je v tem, da ptice prebavijo le mesnati del jagode, medtem ko se lepljivo seme neprebavljeno prilepi na zdravo ali poškodovano vejo, v katero požene svoje korenine in mu začne odvzemati vodo z raztopljenimi anorganskimi snovmi.
Širjenje dodatno pospešuje veliko bolnih in oslabelih dreves. Listi in drobni peclji, pobrani od začetka oktobra do sredine decembra ter marca in aprila, imajo močan zdravilen učinek. Učinkovito znižajo krvni tlak, med drugim pa njeni pripravki odpravljajo kronična zaprtja in urejajo slabše izločanje žolča ter delovanje trebušne slinavke. S svojim diuretičnim delovanjem pomaga pri revmatizmu, protinu, težavah z ledvičnimi kamni. Ob božiču so lahko zimzeleni grmički bele omele tudi okrasek.
Napoved:
V sredo še ne bo večje spremembe vremena. V višjih legah bo precej jasno, po nižinah v notranjosti in verjetno tudi v slovenski Istri pa bo oblačno ali megleno. V četrtek bo zapihal jugozahodni veter in deloma pregnal meglo, od zahoda se bo pooblačilo.
Vremenski obeti od 19. do 24. decembra 2013
Območje visokega zračnega tlaka nad našimi kraji bo oslabelo, v višinah bo zapihal jugozahodni veter. V petek nas bo dosegla vremenska fronta. Za njo se bo nad jugovzhodno Evropo ponovno okrepilo območje visokega zračnega tlaka, ki bo predvidoma vplivalo tudi na vreme pri nas. V četrtek bo zapihal jugozahodni veter in večinoma pregnal meglo iz nižin. Od zahoda se bo pooblačilo. V petek bo oblačno, padavin bo malo. Meja sneženja bo nad 1000 metri nad morjem. Konec tedna in na začetku prihodnjega tedna za zdaj kaže na suho vreme. ¾ Bela omela Kopuni na paši, Bistrica ob Sotli (FOTO: A. K. BARIBAL)
Pregovori Kadar dan se povečuje, zima brije le še huje. Dnevi od Lucije do božičnega dne (13. 12.–25. 12.) vreme vseh mesecev za drugo leto povedo. |
17. december 1989
V večjem delu Slovenije je bil to najtoplejši decembrski dan v 20. stoletju, po nižinah je bila povprečna dnevna temperatura od 12 °C do 17 °C. Na meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji je bila izmerjena najvišja decembrska temperatura od začetka meritev. V Dobličah pri Črnomlju, Lendavi in Gornjem Lenartu pri Brežicah se je ogrelo do 21 °C, v Mariboru so izmerili 20,7 °C, v Celju 20,2 °C, v Novem mestu 19,5 °C, v Velenju 19,2 °C in v Ratečah 13,5 °C. Citat Poudarek
