Divji prašiči rijejo, puške pa doma

ŠKOFJA LOKA – »Že dobro desetletje divji prašiči na naših travnikih povzročajo škodo. Ko jo želimo prijaviti lovski družini, so lovci neodzivni. Vse od žleda, ki je uničeval gozdove februarja 2014, se škoda samo še povečuje. Verjetno so se takrat iz Primorske, kjer so bili gozdovi še bolj uničeni, v naše gozdove preselili številni divji prašiči,« sklepa Rajko Koblar. Skupaj z ženo Slavko skrbi za kmetijo. Njuna domačija s 760 nadmorskimi metri pogleduje proti kakih deset kilometrov oddaljeni Škofji Loki. Na strmini, ki se dviguje na hribu ob domačiji, Koblarjeva pokažeta na močno razbrazdano travnato pobočje. Kot povesta, so pobočje v začetku poletja razrili divji prašiči, a škoda, ki je nastala na tem travniku, še ni ocenjena.

»Težav z divjimi prašiči nimamo samo pri nas na Sv. Ožboltu, ampak se s tem soočajo tudi kmetje na bližnjih hribih, na Sv. Barbari in Sv. Andreju in Svetega Petra Hribu,« nadaljuje Rajko Koblar z opisovanjem pobočij v Polhograjskem hribovju, kjer imajo letos največ težav z divjimi prašiči. »Ravno v minulih dneh so rili na Sv. Barbari. Pridejo sredi noči in povsem razrijejo travnik. Ta se odpre, ruša se posuši, travnik pa je uničen. Na takšnih strminah razrite travnike lahko obdelamo samo ročno, to pa je dolgotrajno in naporno delo. Da se travnik povsem zaraste, lahko traja več let,« pripoveduje. Takole čez palec ocenjuje, da v eni noči za seboj pustijo tudi za tisoč evrov škode.

Kot predpisujejo zakoni, morajo kmetje to škodo prijaviti lovski družini. A tu se zatakne, pravi Koblar: »Ko jih prosimo za oceno škode, je Lovska družina Škofja Loka neodzivna. Zato smo se obrnili na ministrstvo in tam so lovce pozvali, naj si škodo vendarle ogledajo in jo ocenijo.« Sogovornik naniza, kam vse je bilo treba poslati dopis, da bi vendarle nekdo prišel ocenit škodo, ki so jo na brežini za hišo naredile divje svinje. Ob tem pove misel, s katero bi se bržčas strinjal marsikateri kmetovalec: »Živali imajo en kup pravic, kmetje pa imamo vse več dolžnosti.« Ker ne vedo več, kaj storiti, pa tudi zato da bi našli tisto pot, ki bi ustrezala tako kmetom kot lovcem, so domačini s Sv. Ožbolta in okolice že stopili skupaj.

Očitkom, da bi bili neodzivni, v Lovski družini Škofja Loka nasprotujejo. »Naredimo toliko, kot lahko. Dejstvo je, da je v našem lovišču letos divjih prašičev veliko več kot v preteklosti. Posledično povzročajo več škode, zaradi česar se lahko dogajajo zamude pri ocenjevanju,« pojasni jedro težave Tone Bevk, predsednik LD Škofja Loka.

Lovci: Naredimo vse, kar je v naših močeh

Po besedah predsednika škofjeloških lovcev so kmetom lani povrnili za 4000 evrov škode, ki je nastala po obisku divjih prašičev, poskrbeli pa so še za nakup električnih pastirjev, s katerimi so kmetje pred divjimi prašiči ogradili poljščine. »Mirno lahko rečem, da lovci naredimo vse, kar je v naših močeh,« pravi predsednik škofjeloških lovcev Tone Bevk.

»Letos smo ustrelili že 30 prašičev, s čimer smo presegli letne načrte. Res da bi jih lahko uplenili še več, vendar imamo svoja pravila, kako. Lovci se vsako leto trudimo, da bi pospravili čim več divjih prašičev. To počnemo na skupnih lovih pozimi. Ker minulo zimo ni bilo snega, divjim prašičem nismo mogli slediti, zato je bil izplen skupnih lovov manjši, kot bi bil ob zasneženi zimi,« pravi predsednik škofjeloške lovske družine, ki skrbi za prek 6000 hektarjev veliko območje.

Ko opisuje lovsko družino, predsednik Tone Bevk pove, da imajo 59 članov. »Povprečna starost je 62 let. Več kot polovica članov je že prestarih, da bi šli na lov. Tako nas gre lahko na skupne love med 20 in 25 lovcev,« naniza še nekaj številk, zaradi katerih divji prašiči postajajo vse večji problem. »Lovci naredimo toliko, kot lahko. Mislim, da imamo s kmeti dobre odnose, in upam, da tudi oni razumejo dejstvo, da je divjih prašičev letos res ogromno,« sklene prvi škofjeloški lovec Tone Bevk.