Divji prašiči razrili travnike

LAŠKO  – »Pridite pogledat, kakšno škodo nam delajo divji prašiči. Niti travnikov se ne da več pokositi normalno, ker je vse razrito,« nam je dejala ena naših bralk in nas napotila v Brstnik nad Laškim, kjer na eni od kmetij živita Marija in Darja Krajnc.

Prašiči vedno pridejo ponoči in so aktivni do zgodnjih jutranjih ur, za njimi pa ostane razdejanje. Marija in njena hčerka Darja sta neko nedeljsko jutro najprej pomislili, da jima je kdo čez noč na travnike navozil hlevski gnoj. Ko sta prišli bliže, pa sta ostali odprtih ust. Travnik je bil na več delih tako razrit, da je bilo videti, kot bi kdo po njem kopal z bagrom. »Saj so prišli lovci. Kar deset jih je bilo tu in so ves dan delali in se trudili, da bi zemljo vsaj za silo poravnali. A čudežev se po takem ne da narediti,« pove Marija, medtem ko nam kaže razrite zaplate v okolici kmetije. Še baliranje z balirko je na takšnem travniku nevarno, saj se lahko traktor zaradi razritega in hribovitega terena prevrne.

Lačna srnjad in vrane

Krajnčeva potoži, da je letos zaradi njih ob več kot polovico krme. »Lani smo po prvi košnji našteli 29 bal, letos jih je samo trinajst,« pove. Lovci so ji sicer obljubili odškodnino, a ta verjetno ne bo pokrila škode. »Lovci pridejo naokrog, a kaj ko jih je premalo, da bi bili kos vse večjemu številu divjadi,« meni Krajnčeva.

Da je težav veliko, se strinja tudi Jasna Kovačič Siuka, tiskovna predstavnica Lovske zveze Slovenije. »Moramo pa se zavedati, da smo ljudje divjim živalim odškrnili nekaj njihovega življenjskega prostora in ponekod vanj grobo posegli. Kar pomeni, da moramo biti na sobivanje z divjadjo pripravljeni.«

Ljudje se letos pritožujejo tudi zaradi sivih vran, ki so ponekod zelo napadalne. V Laškem naredijo največjo škodo jeseni, ko dozori koruza. Trenutno se ljudje spopadajo še s polži, ki seveda niso v domeni lovcev, in srnjadjo, ki si upa vse do hiš v strogem središču mesta, obožujejo pa cvetove okrasnega cvetja. Kot pravi Vili Brečko, predsednik Lovske družine Laško, je njihov odstrel v mestnem jedru prepovedan, kar pa se tiče divjih prašičev, je do 1. julija prepovedan odstrel svinj. »Ljudje nas kličejo in prosijo, naj pridemo. Mi divjad tudi čakamo, včasih smo na preži cele noči, pa nas preseneti in pride na čisto drugi strani. Težav je več kot lani, ko smo v Laškem odstrelili 16 rekordnih divjih prašičev,« pove Brečko.

Da lovci pri lovu na divje prašiče niso omejeni s posebnimi predpisi, pravi Peter Terglav, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo na celjski območni enoti zavoda za gozdove, kjer vsako leto izdelajo lovsko-upravljavski načrt za celotno savinjsko in kozjansko regijo. »Za divje prašiče, ki so ena najbolj problematičnih vrst ta čas, smo za letos načrtovali minimalni odvzem oziroma odstrel 450 živali, od tega naj bi bilo vsaj 20 odstotkov rodnih svinj. Razen svinj, starejših od dveh let, ki se jih od 1. februarja do 1. julija res ne sme loviti, je lov na preostale vrste dovoljen vse leto. Zaželeno pa je, da se minimalno število za odstrel preseže,« razloži Terglav.

»Ljudje neradi slišijo oziroma prezrejo dejstvo, da divji prašiči ne delajo le škode, temveč so tudi koristni, saj se hranijo z ličinkami majskega hrošča in drugimi škodljivimi žuželkami,« spomni Terglav. A splošno prepričanje je, da divji prašiči in tudi druga divjad v prvi vrsti povzročajo škodo, lovcev na terenu pa je občutno premalo. A kaj ko se tudi v lovskih družinah članstvo stara, mlade pa težko privabijo medse.