ŠALOVCI – Do kmetovanja prijazno vreme je že kazalo, da bodo kmetje na Goričkem zadovoljni s poljskimi pridelki – pa očitno spet ne bo tako zaradi divjadi, ki je naredila veliko škode že na krompirju, sledile bodo še druge poljščine. Nekateri so svoje njive ogradili, drugi postavili električne pastirje. Žal niti to ne zaleže. Za jelenjad skoraj ni ovire, ugotavljajo še posebno na območjih občin Šalovci, Hodoš in Gornji Petrovci, kjer se razprostira lovišče s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci.
Na udaru Šalovci
Najhuje je v Šalovcih, sicer eni najrevnejših slovenskih občin. Večina izmed 1700 prebivalcev živi od kmetijstva. Ker velika divjad, zlasti jeleni in divji prašiči, povzroča vse večjo škodo, mnogi iz obupa že opuščajo kmetovanje ali nameravajo to v kratkem storiti.
»Čemu bi krmili divjad?« se nemočno sprašujejo.
Te dni jim jeleni, naj se sliši še tako čudno, na poljih kopljejo krompir. S kopiti in rogovi. Eden od prizadetih, Milan Graj, pove: »Izkopanega v glavnem niti ne pojedo, ga pa izpostavijo soncu ter tako izničijo njegovo uporabnost.«
Zaradi nezadostne odškodnine in nenehne bitke z državno birokracijo, v boju s katero vedno potegnejo kratko, so Šalovčani pred tremi leti ustanovili civilno iniciativo (CI). Zbrali so kar 1350 podpisov prizadetih z območja LPN Kompas. Strinjajo se, da morajo tudi prostoživeče živali živeti in jesti, toda prepričani so, da je treba ustaliti njihov stalež in kmetovanju dati prednost pred divjadjo. Lovsko upravljavsko območje Pomurja zajema več kot 130.000 hektarjev. Škodo po divjadi beležijo povsod, a najhuje je na območju LPN Kompas, ki ga na 12.538 hektarjih – skoraj polovica leži v občini Šalovci, štiri petine so v zasebni lasti – upravlja Zavod za gozdove Republike Slovenije.
Prestižno lovišče domačim lovcem
Predsednik CI Janez Tibola pravi, da zadeva postaja nevzdržna: »Žal nam odgovorni samo nekaj obljubljajo, ničesar pa ne naredijo. Zato smo znova pisali resornemu ministru ter tudi predsedniku vlade dr. Miru Cerarju ter zahtevali novo srečanje, predvsem pa rešitev naših težav. Res je ministrstvo namignilo, da bi se po letošnjem novembru, če ne bo druge rešitve, razmislilo o ukinitvi LPN Kompas. Za zdaj pa lahko le popisujemo narejeno škodo tako na krompirju in koruzi kot na drugih kmetijskih kulturah. Divjad se je namnožila, in če ne bodo uravnali staleža, bo samo še slabše. Zavzemamo se, da bi ukinili LPN ter območje razdelili med lokalne lovske družine, ki bi zagotovo bolje gospodarile.«
Po Tibolovem prepričanju lahko samo zmanjšanje števila divjadi stanje umiri, da bi kmetje lahko znova normalno obdelovali polja: »Zgledovati bi se morali po sosednji Avstriji, kjer imajo desetkrat več divjadi kot mi, a težav nimajo. Niso je iztrebili, imajo pa vse usklajeno v zadovoljstvo lovcev, naravovarstvenikov, države in predvsem kmetovalcev ter lastnikov zemljišč. Ne vem, zakaj se tako ne bi moglo urediti tudi pri nas, kjer se zarašča na desetine hektarjev plodne zemlje, še več je je v opuščanju. Ljudje pač ne vidijo smisla v tem, da bi delali le za prehrano divjadi. Za vsem tem lahko tičijo le interesi močnih lobijev. Naj se malce razgledajo čez mejo. Občutno bolje kot pri nas imajo te zadeve urejene tudi na Madžarskem. Lastnikom zemljišč ne izplačujejo le konkretne povzročene škode, ampak odškodnino, kot jo narekuje tudi evropska uredba. Če bi se hoteli vrniti v normalne razmere za kmetijsko obdelavo, bi morali stalež divjadi zmanjšati za kar 80 odstotkov. Upam, da se nam bo uspelo uskladiti, saj so nas neuradno prosili, naj se še ne obračamo na evropske institucije.«
Divjad ne povzroča škode le na njivah, travnikih in v sadovnjakih ter gozdovih, temveč zahaja tudi na vrtove in dvorišča. LPN Kompas menda ščiti izključno lastne dobičke, prebivalce pa preprosto ignorira: »Kmetje in drugi krajani smo zanje drugorazredni, nepomembni členi gospodarjenja z divjadjo.«
Šalovski občinski svetnik in predsednik odbora za kmetijstvo Albin Gubič zato pravi: »Prosimo za izločitev teritorija LPN Kompas iz katastrskega ozemlja občine Šalovci zaradi nevzdržne dolgoletne situacije izkoriščanja kmečkega prebivalstva za koristi posameznikov pod okriljem državnega lovišča. Občinski svet občine Šalovci že od leta 2006 opozarja na probleme prevelikega staleža divjadi, še posebno po letu 2010 smo skupaj z zdajšnjim županom napisali kopico dopisov, gostili odbor za kmetijstvo državnega zbora v letu 2013 itd. Slišali smo veliko obljub, spremenilo se ni nič.«
Župan Iztok Fartek povzame: »Kmet si želi le na svoji zemlji pridelati svoj kos kruha, ne pa biti odvisen od miloščine lovskega čuvaja, ki pase veliko čredo kapitalne divjadi na njivah in gozdovih uboge
Dobrodošli, risi in šakali
V občinah Šalovci, Hodoš in Gornji Petrovci je divjad samo lani naredila za najmanj 180.000 evrov škode, zato se lastniki zemljišč veselijo, da so se na Goričkem pojavili risi in še zlasti šakali – da bodo vsaj ti začeli redčiti divjad.
