Divjad na Barju bo zaradi sečnje izumrla

LJUBLJANA – Kmetijsko ministrstvo je leta 2015 kmetom in lovcem na območju Ljubljanskega barja poslalo odločbo o poseku oziroma čiščenju zaraščenih površin. Lastniki morajo razraščene mejice, remize in grmičaste združbe na svojih parcelah očistiti tako, da bodo ohranili namen kmetijske površine. Če se je zarasel travnik, je treba ohraniti travnik.

Lovci LD Škofljica se držijo za glavo, poudarjajo, da se čisti preveč. Med drugim opažajo, da mala divjad vidno izginja s svojega zgodovinskega okolja. Samo lani so našteli 49 povoženih srn in kopico druge male divjadi, leta 2014 sta padli celo dve vidri, ta kaže na pestrost okolja.

»Eno je ugonobila in sesekala traktorska kosilnica,« nam je povedal Alojz Intihar, gospodar LD Škofljica, in predložil fotografijo porezane živali. Sumijo, da se povoz divjadi povečuje prav zaradi sečnje remiz in mejic, saj se živali nimajo kam skriti.

Volk, kosec 
in divja mačka

Zaraščeni robni pasovi in vodni kanali so namreč ključni elementi ekosistema za živali. A kot kaže, se lepa zgodba končuje, saj so samo v južnem delu Barja, tako pravijo lovci, lastniki zemljišč v letu in pol posekali 50 hektarjev grmovja, domovanja tamkajšnjih živali.

»Boste videli, ob barjanskih cestah so nekaj metrov visoki kupi posekanih remiz in mejic, izjemna brezplačna surovina za izdelavo sekancev. Brisanega in počiščenega prostora na Barju je vse več in divjad se nima kam umakniti, kje gnezditi,« pove 58-letni lovec Lojze Markelc, član LD Škofljica, ki šteje 56 članov aktivnih lovcev, ki upravljajo 5103 hektarjev veliko lovišče.

Območje spada med večja v Sloveniji in obsega južni del Ljubljanskega barja, 160 kvadratnih kilometrov velikega močvirnega območja, ki je ena od najbogatejših in posebnih kulturnih krajin v Sloveniji.

Remize in mejice med travniki in polji, pas grmičevja okoli zaplat malih gozdnih območij so podlaga za izjemno biotsko pestrost. Po pripovedi lovcev so na Barju stalno prisotni volk, medved in celo skrb vzbujajoče redka divja mačka.

Ptičarji poudarjajo, da je Barje eno od zadnjih zatočišč na evropski celini zaradi prezgodnje košnje življenjsko ogroženega kosca. In še in še bi lahko naštevali; južna postovka, veliki škurh, ob vodnih kanalih pa vidra, želva močvirska skednica in žaba zelena rega.

MKGP lovcem dalo prav

Kot nam je povedal starešina LD Škofljica Mitja Spindler, so 20. oktobra 2015 z inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v sklopu ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) prejeli odločbo, da morajo v Lanišču, delu svojega barjanskega lovišča, odstraniti in posekati vso zarast, saj gre v osnovi za kmetijsko zemljišče – travnik. Kmetijska inšpektorica v obrazložitvi odločbe navaja, da so na fotografijah ugotovili, da se območje zarašča z grmovjem in drevjem. Da je območje pod Naturo 2000 in del Krajinskega parka Ljubljansko barje, a bi raba kmetijskega zemljišča, drugačna kot travnik, imela negativen vpliv na ugodno stanje habitatov, ki so primerni za obstoj kvalifikacijskih vrst.

Stanje na terenu pa naj bi bilo zlasti v nasprotju z določili zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa rabo travnika v skladu z namenom. »Ker je parcela zaraščena, lastnik ni zagotovil, da se površina obdeluje, ni preprečil zaraščanja in ni obdeloval zemljišča kot dober gospodar.«

Lovci so bili nad odločbo seveda začudeni in so 10. novembra 2015 na MKGP vložili pritožbo z argumentom, da imajo za navedena lovišča potrjen letni načrt, kjer predvidevajo vzdrževanje grmišč za divjad, in ne sečnje oziroma čiščenja grmovja, remiz, mejic, ki so življenjskega pomena za divjad.

In glej ga, zlomka, inšpektorica jim je že 13. novembra pritrdila, da za obravnavana zemljišča ne veljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih in da je tako odločba nična. Lovcem LD Škofljica torej ni treba posekati grmičevja, remiz in mejic, tako so tudi uradno dobili priznanje, da so v resnici dober gospodar v svojem lovišču.

Dogovor s kmetom

»Toda ker je problem izsekavanja mejic in remiz na Barju širši, smo skupaj z LD Ig, Tomišelj, Brezovica, Rakitna in LPN Ljubljanski vrh 25. julija 2016 na MKGP poslali pobudo za prekinitev sečnje na celotnem območju Ljubljanskega barja,« je povedal starešina Spindler.

Argumente za nasprotovanje so izpostavili v desetih točkah. Poleg uničevanja biotopov so denimo zapisali, da se bodo prostoživeče živali (zaradi sečnje) zatekale v koruzne njive, kar bo izrazito povečalo škodo na posevkih. »Menimo tudi, da intenzivna sečnja vodi v uvedbo monokultur, zmanjšuje biotsko pestrost okolja, na grmovnih površinah ptice gnezdijo, divjad se tja umakne pred poplavami, visokim snegom ali poletno vročino,« dodaja Spindler.

Mejice in remize pomenijo zaščito pred vetrom, zaradi sečnje se divjad umika, zato opažajo bistveno povečan povoz slednje. V deveti točki lovci poudarjajo, da z izsekavanjem Barje ne bo več ne krajinski park ne Natura 2000 in ne kulturna krajina. V deseti točki pa so zapisali: »Tam, kjer ekonomski ali kateri drug interes prevlada nad naravovarstvenim, tam za naravo ni prihodnosti.« Tako se slabša tudi kakovost bivalnega okolja.

V nekaterih predelih kmetje intenzivno obdelujejo svoje površine in imajo seveda interes, da bi pridobili čim večje površine. Kar je logično, saj je uspešnost kmetovanja odvisna od večjih površin in subvencij.

Pobuda o prepovedi sečnje je zgledna civilna iniciativa za rešitev problema. Deloma bi lahko položaj rešili z dogovorom med lovci in kmeti na terenu.

Kot poudarja gospodar Intihar, so s kmetom Jožetom Debevcem sklenili dogovor.

»V našem lovišču imamo 10 hektarjev zemljišča v najemu od sklada kmetijskih zemljišč, kjer imamo šest večjih njiv. Na vseh šestih Debevec prideluje koruzo, tri njive pridelka pusti nam, da imamo za divjad, pridelek treh njiv je njegov.« Torej se da sodelovati.