Direktorica Sklada Nek ni zlorabila položaja

NOVO MESTO – Tresla se je gora, rodila se je miš. Ta trditev zagotovo velja za enega najobsežnejših kazenskih postopkov letos na novomeškem okrožnem sodišču, ki se je končal z oprostilno sodbo. Ksenja Žnideršič Planinc, nekdanja v. d. direktorice Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, Matjaž Albreht, izvršni direktor in član upravnega odbora Alte investa, in njegov svak Klemen Hosta, direktor podjetja Fieldoo, so oproščeni vseh obtožb o zlorabi položaja in pridobitvi premoženjske koristi oziroma pomoči pri tem, kar se je očitalo Albrehtu in Hosti.

Ksenja Žnideršič Planinc je bila v. d. direktorice Sklada od 16. septembra 2010 do 15. marca 2011, vsega pol leta torej, v tem času so se pojavljale določene domnevne nepravilnosti pri poslovanju, ki sta jih odkrila upravni in nadzorni odbor sklada. V skladu naj bi po različnih izračunih v. d. direktorice povzročila škodo v razponu od 1,6 do 2,2 milijona evrov, zato ji je obtožba očitala, da je naklepoma in iz malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Očitki so se nanašali na prodajo in nakupe obveznic.

»Po obsežnem dokaznem postopku je senat sklenil, da ni dokazov, ki bi z gotovostjo dokazovali krivdo, to pa za obsodilno sodbo ni dovolj,« je med drugim v obširni razlagi sodbe dejala predsednica senata sodnica Mojca Hode in opozorila, da se je do leta 2008, torej do začetka krize, naložbeno tveganje pri nakupih obveznic splačalo, celo nekateri člani nadzornega in upravnega odbora so opozarjali, naj vodstvo sklada izkoristi razmere na trgu in vlaga v donosnejše, a bolj tvegane naložbe. »Najnižja pričakovana stopnja donosnosti je bila 4,29 odstotka in tega le z varnimi naložbami ne bi dosegli. Sicer pa je Žnideršič Planinčeva upoštevala naložbeno politiko, nihče pred njo in tudi ne za njo pa ni upošteval togih okvirjev finančnega načrta,« je še poudarila sodnica.

»Sodišče je pravilno ugotovilo dejansko stanje in oprostilo obtožene, ne samo v dvomu, ampak se je tudi dejansko dokazalo, da pri poslovanju ni bilo nič narobe. Vse naložbe je Ksenja Žnideršič Planinc speljala v skladu z vsemi predpisi in vse so prinašale in še prinašajo plus. In to bistveno večji, kot je zdaj povprečna donosnost sklada, in večji, kot je zahtevana donosnost sklada,« je po sodbi dejal odvetnik prvoobtožene Drago Šribar in dodal, da je sodišče pridobilo določene strokovne analize, ki naj bi potrdile domnevno škodo, na koncu pa ni nič vzdržalo. »Najbolj bode v oči, da je sklad sam oblikoval strokovno komisijo, ki je ugotovila, da naj bi bilo marsikaj narobe, ko pa smo izvajali dokaze, se je izkazalo, da ta komisija sploh ni nič delala. Sklicevali so se na mnenja, ki so jih naredili drugi. Na sodišču smo ugotovili, da najmanj dva člana sploh nista vedela, zakaj sta tam, razen da sta po funkciji člana. Ampak prav to strokovno poročilo je bilo osnova za kazensko ovadbo, za odpoved pogodbe o zaposlitvi in za ves pogrom, ki se je zgodil nad njo,« je še dodal Šribar, ki meni, da je šlo za konstrukt, da so se Žnideršič Planinčeve pač rešili in jo očrnili. »Vsa ta leta, kar traja postopek, je brezposelna, z dvema otrokoma na robu socialne eksistence, oprostilna sodba je edino zadoščenje. Ko se bo postopek končal, pa bodo sledile tudi odškodninske tožbe,« je petletni postopek strnil Šribar.

Okrajna državna tožilka Karla Balažic Nahtigal je že napovedala pritožbo, torej bo poslovanje Sklada Nek pod drobnogled vzelo tudi višje sodišče, sodnica Mojca Hode pa je sklad s premoženjskopravnim zahtevkom napotila na pravdo.