LJUBLJANA – Znano je, da je skupina ACH v hudih finančnih težavah. Celo tako velikih, da že dalj časa načrtuje prodajo štirih najbolj znanih ljubljanskih hotelov. Zdaj jih očitno prek posrednika prodaja v paketu za 50 milijonov.
Medje sodijo grand hotela Union Executive in Business, hotela Central in Lev. Skupina upa, da jih bo prodala, s prodajo poplačala upnike in si tako zagotovila preživetje. Del te zgodbe je tudi dolgoletni direktor Grand Hotela Union, Bogdan Lipovšek, ki ga je močno presenetila elektronska pošta podpredsednika hotelske verige Hilton, s katerim se poznata že 15 let, ki ga je obvestil, da domnevni posrednik Tomaž Loboda ponuja vse omenjene hotele za 50 milijonov evrov.
Zgodba brez smisla
»Enoletni moratorij bi bil popolnoma razumljiv, če bi težave ACH izhajale iz krize, ki je prizadela nas in še okolje. A težave izhajajo predvsem iz nerazsodnih poslovnih odločitev vodstva ACH. Prenos na slabo banko se mi zdi logična poteza, pri moratoriju bi rad izvedel za argument,« je Lipovšek za Odmeve komentiral enoletni moratorij, ki ga je slaba banka dala za poplačilo ter dodal, da se hotel prodaja kot vreča krompirja.
»Kar se tiče tajkunizacije ACH, sem sam eden od tajkunov, ki pri tem sodeluje. Zaradi osebnih financ ljudi, ki so zapadli iracionalnemu pohlepu, se uničuje podjetja,« še dodaja dolgoletni direktor, ki je na tajkunizacijo opozarjal že pred petimi leti. Sam namreč v tej zgodbi ne vidi več smisla, po njegovih besedah imamo namreč 30 odstotkov Slovencev na robu revščine, pol odstotka se pa jih obmetava z milijoni evrov. Dodaja da bi se pred enim letom ACH še dalo rešiti, če bi se seveda reševalo podjetja in ne osebne finance.
Lipovšek je sicer odločen, da se bo že zaradi svojih 238 zaposlenih trudil obvarovati hotele pred nesmiselno razprodajo. Zato so ustanovili zadrugo za odkup Grand Hotela Union, odziv zaposlenih pa ga je izjemno presenetil – ko so začeli zbirati pristopne izjave zaposlenih, jih je v slabih dveh urah več kot polovica želela pristopiti k temu zadružniškemu konceptu, zato so ga odločeni razvijati naprej.
O političnem pritisku na mlajše kolege
»Oligarhi in monarhi v politiki in gospodarstvu izvajajo izredno pritlehne metode pritiska na mlajše menedžerje. Najprej jih pritegnejo z visokimi plačami. Ti si potem želijo družino, se radi vozijo v avtomobilih, so lepo oblečeni, zato se je treba 'zakreditirati'. V pri fazi pride do finančnega omreženja teh mladih menedžerjev, v drugi celo do psihološkega pritiska. Mnogo mlajših kolegov ve, kaj je prav in kaj narobe, zato se jih bo mnogo preselilo v manjše avtomobile, a nihče izmed njih ne bo tvegal usode svojih otrok,« je spregovoril o pritlehnosti, s katero politični oligarhi držijo mlade in sposobne menedžerje pri tleh.