NOVO MESTO – Po zapravljivem nekdanjem veleposlaniku v Madridu Petru Rebercu, proti kateremu na ljubljanskem okrožnem sodišču poteka kazenski postopek zaradi ponareditve listin, nevestnega dela v službi, zlorabe uradnega položaja in treh kaznivih dejanj poneverbe, se je na sodišču znašel še en nekdanji veleposlanik. Miran Čupkovič Skender, ki je med letoma 2006 in 2010 vodil veleposlaništvo v Tokiu, je bil včeraj vabljen na delovno in socialno sodišče, in sicer na zunanji oddelek v Novem mestu, saj državno pravobranilstvo v imenu ministrstva za zunanje zadeve od njega in tudi njegove žene Mojce Skender zahteva vrnitev, po mnenju pravobranilstva, neupravičeno zapravljenih 68.642 davkoplačevalskih evrov.
Čupkovič Skender naj bi v času svojega službovanja kar po domače upravljal državni denar. Nadzor nad poslovanjem veleposlaništva v njegovem obdobju, ki so ga izvedli na MZZ, je med drugim pokazal, da je šel del omenjenega denarja za nakup petih letalskih vozovnic za njegovo ženo. Do takšnih stroškov so upravičeni le tisti družinski člani veleposlanika, ki ves čas njegovega službovanja živijo v tujini, kar za Skendrovo ni veljalo. Ravno zato se je zdaj znašla v sodnem postopku.
Brez potrebe naj bi obnovil stanovanje
Zakonca očitno še danes verjameta, da sta vse delala v skladu s predpisi, kar lahko sklepamo po tem, ko niti poravnalni narok, ki je zaprt za javnost, ni bil uspešen. Ko smo se lahko novinarji vrnili v sodno dvorano, je pravobranilka Jasmina Trivič predstavila vsebino zelo obsežne četrte pripravljalne vloge. Trivičeva je zavrnila navedbe Čupkovič Skenderja, da ni bil deležen ustreznega usposabljanja za delo na veleposlaništvu in da ni imel pomoči MZZ. To, kot pravi, izpodbijajo z dokazi, ki kažejo ravno nasprotno. Po njenih besedah prav tako ne drži, da je moral v celoti sam voditi poslovanje veleposlaništva. »Leta 2009 smo mu odvzeli pravice za vodenje finančnih zadev na veleposlaništvu, saj smo ugotovili veliko nepravilnosti,« je povedala. Eden izmed njegovih grehov naj bi bil tudi osemmesečni najem garaže za njegovo svakinjo. Kot je razložila pravobranilka, Čupkovič Skender pravi, da v času, ko je kupil avtomobil, tega nikamor ni mogel parkirati. »En mesec in 11 dni ni imel parkirnega mesta, ne pa osem mesecev,« zatrdi Trivičeva in nadaljuje, da nekdanji veleposlanik ni gospodarno ravnal niti z depozitom veleposlaništva, in sicer naj bi tudi neupravičeno in brez vsake potrebe obnovil najeto stanovanje v Tokiu. Priče, ki bodo pričale v tem primeru, bodo, kot pravi, povedale, da to ni bilo potrebno, in omeni fotografije delov stanovanja, s katerih naj bi se lepo videlo, kako je bilo treba obnoviti celo stanovanje »zaradi pike sredi stene«. Očitkov na račun Čupkovič Skendra pa še ni konec.
»Imava čisto vest«
Kot pravi Trivičeva, je hotel nekdanji veleposlanik izvesti odpis osnovnih sredstev v lasti Republike Slovenije, denimo usnjene fotelje, za kar pa, kot dodaja, ni bilo potrebe, saj so bili predmeti stari le dve leti. Nepravilnosti so na MZZ zaznali pri plačilu storitev v restavracijah in čiščenju rezidence – tudi tukaj, kot pravi Trivičeva, je bila nenamensko porabljena gotovina. Kot je še povedala, blagajna že prvi mesec po nastopu veleposlanikove službe »ni štimala«. Tako Skendrova in njen mož sta glede obtožb občasno zmajevala z glavo in dala vedeti, da se z njimi ne strinjata. »Nobenega denarja si ni nihče razdelil,« je opozoril Čupkovič Skender ter bil zgrožen nad obtožbami. Njegova žena pa je, potem ko je izvedela, da je v sredo še ne bodo zaslišali, odgovorila: »Imam čisto vest, tako da me lahko takoj zaslišite.« Čupkovič Skender je glede obnove stanovanja izpostavil, da je s fotografij razvidno le nekaj poškodb in da so pridobili tri ponudbe za obnovo stanovanja, ena pa je nato šla v odobritev na MZZ. »MZZ nikoli ni zahteval fotografij,« je zatrdil.
Glede na to, da si mora tožena stran vzeti kar nekaj časa za odgovore na obsežno pripravljalno vlogo, nato pa še druga za morebitne pripombe, se bo postopek predvidoma nadaljeval sredi januarja. Do takrat bo pravobranilstvo nekoliko spremenilo tožbo, tudi v delu tožbenega zahtevka, saj je nekdanji veleposlanik pripravljen povrniti ceno letalske vozovnice iz marca oziroma aprila 2010 v znesku 184.080 japonskih jenov (1337 evrov).