Božični prazniki so od nekdaj moja šibka točka. Ves ta kič in blaženost mi prideta do živega ter mi omehčata čute. Je lahko še boljše? Obdarujemo se, imamo odpustnico za čezmerno popivanje, na televiziji so boljši filmi in število koncertov na prostem bliskovito poskoči. Čeprav pripadam generaciji, ki je začela z dedkom Mrazom, ki ga je v vrtcu in osnovni šoli utelešal hišnik, končala pa z Božičkom, ki ga je upodobila kokakola, ni bilo nikoli vprašanje, kdo je glavni. Božička že ves čas dojemam kot slabšo verzijo, pofriziranega pozerčka barve ferrarija, ki nikakor ne bi prinesel Dickensovih božičnih resnic. Njegovo poslanstvo je v ljudeh prebujati želje po materialnih dobrinah in jih siliti, da bi prdeli po hamburgerjih.
Letos sem božične praznike uradno odprl s prižiganjem mestnega okrasja v Ljubljani. S triletno hčerko in ženo sem v množici ljudi čakal in čakal in čakal. Lučk niso prižgali ob napovedani uri. Vsi zbrani otroci so postajali neučakani, naveličani in prezebli. V reki znerviranih staršev sem se vračal domov pred velikim trenutkom, in ko se nam je okrasje prižgalo v hrbet, smo imeli že vsega dovolj. Nihče se ni obrnil. A to ni pokvarilo mojega zanosa, kje pa. Čeprav sem se poparil, sem se od takrat že večkrat sprehodil mimo prazničnega sejma in Prešernovega trga ter občudoval lučke. Imenitno je, po zraku se širi vonj po kuhanem vinu, pečenem kostanju in mandljih. Tudi glasbe ne manjka, na Prešercu nas razveseljujejo oglušujoči trubači s svojimi Džurdževdani, sejemski zvočniki nežno razvajajo z žametnim glasom Gibonnija ali Oliverja Dragojevića, na Triglavu pa nam za mastne novce prepeva Severina. In Slovenci ploskamo in odštevamo, saj prihajajo Crvena jabuka, Bajaga, Rade Šerbedžija, Prljavo kazalište, ne nazadnje bo v Mariboru za božič nastopila Riblja čorba. Ne gre za slabe namene, tako pač je. Publika je tista, ki odloča. Domači izvajalci in umetniki so lahko hvaležni, ker imajo zato več časa za družino in veselje nad prihajajočo spremembo zakonodaje o avtorskih honorarjih. Duhovi preteklega, sedanjega in prihodnjega božiča jim v en glas prepevajo Dželem, dželem.
