Obdobja krize, obdobja obilja, čas vojne, čas miru, rojstvo, smrt, zaljubljenost, sovraštvo, svet se vrti in stvari se spreminjajo. Že davno smo spoznali, da je osnovni princip delovanja vesolja svojevrstno dinamično ravnotežje, kar pomeni, da je vsaka izguba hkrati tudi pridobitev. Seveda tovrstni pogledi v svoji praktičnosti niso nujno življenjski. Težko bomo osebi s hudo boleznijo pojasnjevali, da obstajajo dobre plati njene nesreče. Tak se pač kaže ta naš pojasnljivi svet, ne ozira se prav posebno na človeka, njegov antropocentrizem je zgolj v očeh opazovalca. Skozi ta zorni kot tudi lažje razumemo naše lokalno politikarjenje, ki preprosto ne more prebiti svoje podpovprečnosti, pokvarjenosti in škodljivosti. Lahko se še toliko barvamo v rdeče ali črno, kažemo s prstom in strašimo, na koncu vsi serjemo v iste cevi in se napajamo iz iste pipe. Igra oblasti že od nekdaj proizvaja zločince v nadzorovanih okoljih, da jih lahko potem zasužnji in izsiljuje.
Usluge, protiusluge nikakor niso naša pogruntavščina. Vsi, ki mislimo, da je novo tisočletje prineslo strašanski napredek človeštva, da je naša tehnologija sposobna posameznika odrešiti spon telesnosti, se zelo motimo. Osnovni družbeni ustroj še vedno sledi biologiji človeka in se vsakič ustali na predvidljivi piramidni strukturi. Fevdalizem še vedno odmeva, ženske še vedno niso enakopravne, živali še vedno ne spoštujemo, naše uničevanje okolja je na meji katastrofe. Svet se vrti in stvari se spreminjajo, da lahko ostanejo približno enake. Rade so nesramne v brk entropije. S pomanjkanjem so se začeli krepiti sosedski odnosi, povečala se je vzajemna pomoč, ljudje se odrekajo sladkarijam, družine držijo skupaj in ponovno postajajo temeljno zagotovilo varnosti in osnovno pribežališče. Vsa ta opevana tehnologija se v veliki meri uporablja za nadzor in zabavo, torej gledanje pornografije, nakupovanje, komuniciranje, druženje in zavajanje.
Če je že govor o zavajanju, ste opazili, kako silovito nas filmska, glasbena in medijska industrija torpedirajo z idejo romantične ljubezni, te razmeroma nove pogruntavščine, ki nas potiska v nestanovitnost in nesrečo? Dokler se ne bo resetiral naš moralni kompas in bomo živeli v skladu z lastno bitjo ter razumeli našo odvisnost in odgovornost do okolja, se bo svet vrtel čedalje hitreje. K sreči gre za osebno odločitev, ki je ni treba narediti istočasno. Očitno je tudi sloga vprašanje zornega kota.
