TOLMIN – Izkušen dimnikarski mojster Slavko Pirih, ki pokriva območje tolminskega konca, zmaje z glavo: »Nekateri glasno in brez pomislekov navijajo za prosti dimnikarski trg, toda ali se kdo vpraša, kako bo, ko z uvedbo takega sistema ne bo nobenih omejitev in nadzora? Ko vlada ne bo imela vpliva na kontroliranje cen? Si lahko predstavljate anarhijo in prepire okoli tega?«
Tolminski mojster, ki je med dimnikarji pristal leta 1990, ko se je za pot v druščino sajastih kolegov odločil, ker je bil nezaposlen, je prepričan, da se lastniku hiše lahko zgodi, da se bodo na njegovem dvorišču prepirali dimnikarji, kdo mu bo očistil kurilne naprave in jih umeril.
Pametnejši
od Nemcev?
Slavko se s svojimi petimi zaposlenimi dimnikarji potrudi, kot zmore in zna, o trenutnem dogajanju pa glasno razmišlja: »Poglejte neizpodbitna dejstva primera dimnikarstva v Nemčiji, kjer so uvedli sedemletni prehodni sistem, pa še vedno so na koncesijah. Mi naj bi prehod s sedanjih koncesij na prosti trg uredili le v enem samem letu, a se sploh ne ve, kaj in kako se bo dogajalo z dimnikarijo po koncu letošnjega leta. Sprašujem se, ali smo mi mar boljši, predvsem pa pametnejši od Nemcev.«
Negotovost se je zažrla med dimnikarje: »Zaposlenim sem povedal, da se lahko zgodi, da bodo po koncu leta pristali na zavodu za zaposlovanje. Pa ne po moji volji, saj sem zelo zadovoljen z njihovo strokovnostjo in trudom, med brezposelne jih bo porinila država.« Pirih je prepričan, da čiščenje dimnikov in kurilnih naprav nikoli več ne bo tako poceni: »Doma sem blizu Italije, in ko sem se pogovarjal o njihovem sistemu, ki je liberalen, prej so imeli koncesijskega, so po uvedbi prostega trga začeli naštevati več dimniških požarov in zastrupitev z ogljikovim monoksidom, enako se dogaja še v Franciji. Pri naših sosedih čez mejo je tako, da človek pokliče dimnikarja takrat, ko se odloči za čiščenje, a takrat plača tudi do 150 evrov za delo. Prepričan sem, da imamo mi boljši sistem!«
Obisk inšpektorice
No, dimnikarju iz središča puntarskega mesta – Slavko je šele tretji poklicni dimnikar na tem območju, poudari – je naš sistem močno izpraznil žep. Pred kratkim je dobil obisk tržne inšpekcije, ki mu je naložila plačilo nekaj čez 1200 evrov kazni. »Tržna inšpektorica se je poglobila v moje knjigovodstvo in ugotovila, da sem uporabil napačno podlago iz cenika. Seveda sem jo! Namerno. Ljudem, ki nimajo, ki so na robu preživetja, sem premalo zaračunaval. Nič zato, sem plačal kazen, kot velevajo zakoni, samo vrag je v tem, da moram zdaj vsem zaračunati po ceniku, pa je to za njih višji strošek.«
Kljub grenki izkušnji pa je mojster Pirih prepričan, da cenejše službe v Sloveniji ni in je ne bo: »Cena večine storitev na kurilni in dimovodni napravi, kot so mehansko čiščenje, letni pregled, meritve emisij dimnih plinov, se giblje od devet do 15 evrov. Pri tržnem načinu je pričakovati podvojene ali potrojene cene, posebno če se bodo izvajale le kot posamezne storitve. Posebne tarče bodo lastniki kurilnih naprav v oddaljenih krajih. Z morebitno uvedbo prostega trga zaradi nezavzetosti države za dodelavo koncesionarskega sistema, ki ga imamo, pa bo odpadlo načelo enake dostopnosti do teh storitev za vse uporabnike.«
Tolminec sklene: »Večina koncesionarjev je z državo podpisala pogodbe o opravljanju dejavnosti do leta 2017 ali celo 2018. Zdaj naj bi država koncesije nenadoma prekinila pred iztekom roka. Menite, da bodo prizadeti dimnikarji to požrli? Sledile bodo tožbe proti državi, ki jih bodo, ker je pravno pravzaprav vse jasno, vsi dobili. Ko se bo začelo dogajati na sodiščih pravdanje za odškodnine, pa spet iz državnih pisarn nihče ne bo kriv, le denar se bo pobiral iz davkoplačevalskega fonda. Tudi mojega, vašega in vseh poštenih in delovnih ljudi.«
Prašni delci PM10
Ob gorenju večine energentov nastajajo drobni delci, nekateri so obarvani in jih po domače poimenujemo saje. Saje oziroma delce iz črnega ogljika in drugih snovi se označuje po velikosti in oznaka PM10 pomeni delce s premerom deset mikrometrov. Prav PM10 so najnevarnejši za zdravje, saj so tako drobni, da prodrejo v pljuča in se prenesejo v kri, z njo tudi v možgane. Prašni delci vplivajo tudi na podnebje, znanstveno potrjeno je, da je črni ogljik drugi najizrazitejši povzročitelj segrevanja Zemlje za ogljikovim dioksidom. Evropska komisija je proti Sloveniji že sprožala postopke na sodiščih EU zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje glede koncentracije nevarnih grobih delcev v zraku, ki povzročijo astmo, težave s srcem in ožiljem, pljučnega raka in prezgodnjo smrt.
