LJUBLJANA – Božo Dimnik, starosta lobistov in predsednik društva slovensko-hrvaškega prijateljstva, meni, da so odnosi med sosedama zdaj nevtralni, bremenijo pa jih grehi iz preteklosti, kamor spada tudi dolg nekdanje Ljubljanske banke (LB) v Zagrebu do hrvaških varčevalcev.
Kot je povedal za spletni portal siol.net, so bili odnosi med državama vedno odlični, tudi gospodarska menjava je bila izredno dobra, nesporazume pa je ustvarila politika, torej le nekaj ljudi na eni in drugi strani meje.
Čisti lapsus
Glede poteze hrvaške vlade, ki je podprla dve tamkajšnji banki v tožbi proti nekdanjemu LB, posledično pa tudi proti Sloveniji, pravi, da je to čisti lapsus, poteza, ki se zgodi spotoma, ker hrvaške banke pričakujejo povračilo in potem pritisnejo na vlado. Ta odločitve ni dobro premislila, saj so se takoj 'potegnili nazaj', dodaja.
Težave nekdanjih varčevalcev LB v Zagrebu so po njegovem mnenju dokaz največjega neznanja in nesposobnosti naše politike: »Jaz sem bil tako pri Peterletu kot tudi pri Drnovšku in vseh ministrih (Rop, Rupel …) in jih prepričeval, naj poplačamo hrvaške varčevalce /.../ Takrat sem domači politiki celo predlagal naslednjo formulo, in sicer bi rekli Hrvatom: 'Mi vemo, da je šel denar v Beograd, obstaja torej možnost reševanja tega vprašanja v postopku sukcesije, ker pa je LB banka z ugledom, bomo mi hrvaške varčevalce izplačali, pogoj pa bo, da če bomo dobili denar od sukcesije, se ta denar vrne.'«
Pritiski tujih politikov
Banka LB bi tako po njegovem lahko postala največja banka na Balkanu, saj bi pridobila milijardo evrov, ki so jih dolgovala hrvaška podjetja. Takrat je dobil tudi informacijo, da so pritiskali (na koga, ne pove) avstrijski in italijanski politiki, naj hrvaških varčevalcev ne izplačajo: »Razlog je bil v tem, da bi prišle (in so prišle, op. p.) avstrijske in italijanske banke na hrvaški trg. Če bi Ljubljanska banka v Zagrebu še obstajala, ne bi avstrijske in italijanske banke (zdaj so pokupile glavnino hrvaških bank) imele nobenih možnosti. Tukaj smo popolnoma 'zasrali'!«
Temeljni svetovni problem: nemorala
Ozračje je zdaj z LB tako zastrupljeno, da smo na Hrvaškem izgubili številne projekte, še meni Dimnik, glede arbitražnega sporazuma pa dodaja, da nobena stran ne bo povsem zadovoljna, je pa sporazum edini izhod. Na prihodnost EU in evrskega območja gleda dokaj pesimistično, saj je po njegovem ves svet zabredel v nemoralno histerijo, ki jo je povzročil finančni sektor. »Za mene je temeljni problem v svetu problem morale. Vsak gleda predvsem samo nase, ni več moralnih standardov in poštenosti.«
