PIRAN – »Pred tremi leti smo končali projekt Gimnazija Vič leti v vesolje. Naredili smo atmosfersko sondo, jo priklopili na balon in po izpustitvi je letela 32 kilometrov visoko. Po dveh mesecih iskanja smo jo našli v kočevskih gozdovih. Projekt je bil uspešen in izstrelitev smo še trikrat ponovili. Nato so dijaki rekli, da gredo še pod vodo. Zdaj je tu rezultat njihovega triletnega raziskovanja in prizadevanj,« je pred uspešnim podvodnim preizkusom prve slovenske raziskovalne podmornice Calypso povedal profesor fizike in mentor projekta na ljubljanski viški gimnaziji Rok Capuder.
Do globine 10 metrov so jo krstno spustili v Piranskem zalivu pri ribogojnici Fonda. Dolga je 1,5 metra, široka nekoliko manj kot meter, tehta 50 kilogramov in je daljinsko vodena po kablih. Ima šest električnih motorjev, od katerih sta dva namenjena pogonu, štirje pa za manevriranje. Zdrži pritisk 100 barov, tako da je zasnovana za globino 1000 metrov. Lahko pluje vodoravno, navpično in se obrača v vse smeri. Ima mikroračunalnik, ki omogoča, da se sama stabilizira. Če se zgodi napaka, se motorji ustavijo in samostojno pride na površje.
»Za krmiljenje skrbi programska oprema, ki je srce podmornice. Krmili motorje, določa hitrost vrtenja propelerjev, avtomatsko stabilizira podmornico in podobno. Napisanih je bilo nekaj čez 85.000 vrstic kode …« našteva dijak drugega letnika in glavni programer v projektu Vid Klopčič, ki je bil zadolžen za njeno umetno inteligenco. Potrebno znanje je izpopolnjeval med delom in ga dobival tudi od staršev, ki delata na tem področju: »To je največja naložba, ki jo lahko dobiš v šoli, in zaradi super ekipe je še zabavno. Veliko sem se naučil, tako razmišljam, da se bom vpisal na elektrofakulteto,« ocenjuje svojo veliko izkušnjo.
»Pri konkretnem projektu sem lahko spoznavala, kaj me zanima, in hkrati pridobila veliko praktičnega znanja. Tako se bom laže odločila za nadaljnji študij,« pa pravi o svojih novih izkušnjah dijakinja tretjega letnika Lara Avsenik Žibrat. Bila je vodja skupine za izdelavo notranje lupine podmornice, ki je videti kot kovinska cev in je namenjena varovanju elektronike v njej. Glavni problem, ki ga je skupina reševala, je bilo iskanje rešitev, da v cev ob visokih pritiskih ne bi prodrla voda.
»Calypso je sestavljena iz zunanje in notranje lupine. Pri zunanji, ki je iz steklenih vlaken, sta pomembna hidrodinamika in videz, notranja pa varuje vse elektronske komponente, ki so možgani podmornice. Prvotno smo ji mislili dati obliko mante, a smo jo pozneje po posvetu s strokovnjaki spremenili,« podmornico predstavlja Miha Črne iz tretjega letnika.
Iščejo naročnika
Približno 50 v projekt vključenih dijakov iz vseh letnikov in celo nekaj tistih, ki so zdaj že na fakultetah, je tri leta s pomočjo mentorja raziskovalo in reševalo probleme. Po grobih ocenah so v gimnazijski delavnici v podmornico vložili najmanj 10.000 ur svojega prostega časa in kar 40.000 evrov. Za pridobivanje finančnih oziroma izvedbenih sredstev je skrbela njihova promocijska ekipa s prijavljanjem na različna tekmovanja in razpise ter iskanjem sponzorjev.
Njihova zavzetost, znanje in pogum so že prepričali nekaj deset donatorjev in zdaj za podvodno plovilo iščejo naročnika. Z njim se lahko naredi posnetke morskega dna in ga raziskuje, za kar ima vgrajeno kamero in dve luči. Tako bo podmornica na primer uporabna v primerih brodoloma kakega plovila, saj ga bo lahko za potrebe dviga posnela. Nanjo bodo celo poskusili namestiti robotsko roko, ki bo na potopljeno plovilo namestila bojo oziroma vse potrebno za njen dvig.
Razmišljajo o vgraditvi še kakega sistema za podvodne meritve, na primer tlaka, temperature, prevodnost vode in radi bi merili celo koncentracijo živega srebra pod vodo – ne da bi se jemalo vzorce in jih nato dajalo na analizo v laboratorij. Novi izzivi, ki jih Calypso postavlja pred dijake, tako niso majhni. Predvsem pa zaradi dosedanjih uspešnih rezultatov veselih obrazov pravijo, da z njo želijo še globlje. Načrtujejo potop na dno Blejskega in Bohinjskega jezera ter upajo, da bo prispevala k razkritju še kakšne skrivnosti morskih globin.
Slovenci in podmornice Na nekdanje slovensko podmorničarstvo spominja 19-metrska diverzantska Tisa, ki je kot muzejski eksponat prišla v Slovenijo iz Črne gore. Foto: arhiv Podmorničar je za Slovensko vojsko danes pozabljen poklic, v zadnjem stoletju pa je precej naših fantov služilo vojaški rok oziroma plulo v podmornicah cesarske avstro-ogrske vojske, Kraljevine Jugoslavije in Kraljevine Italije, še največ pa seveda vojaške mornarice nekdanje JLA. Smo pa lahko na slovenski obali podmornice občudovali le izjemoma. Pod vodo so plule le tam do Brionov. Ko je kaka redko prišla do Kopra, je priplula nad vodo, pod vodo ne, saj je morje preplitko. Zanje je namreč veljalo pravilo, da je minimalna globina za potop 50 metrov. Slovenci pa s podmornicami nismo povezani samo zaradi naših podmorničarjev. Precej znanja in materiala je v Pulj in Split, kjer so jih gradili, prihajalo tudi iz Slovenije. Jeklo in pločevino zanje sta tako proizvajali železarni Jesenice in Ravne na Koroškem. Veliko materiala je prišlo tudi iz ljubljanskega Litostroja in mariborske Metalne, kjer so proizvajali zakovice. Akumulatorske baterije so delali v Mežici, razne elektronske naprave v kranjski Iskri, ponjave in dele iz gume v kranjski Savi, zaščitne barve v Colorju v Medvodah. |