Digitalna knjiga 
o stvarstvu

Narava, ki jo s fotoaparatom zapisuje digitalno, je zanj knjiga, ki govori o stvarniku. Patru Branku Petauerju iz stiškega cistercijanskega samostana pomeni fotografija dopolnjevanje samostanskega življenja. Že njegov oče je imel v poštni torbi v Šmarju pri Jelšah vedno fotoaparat, s katerim je ljubiteljsko zapisoval takratni čas in ljudi.

Nagrade in razstave

»Kot gimnazijca me je zamikalo, da bi tudi jaz začel fotografirati. V ljubljanski starinarnici sem si s prihranki kupil svoj prvi fotoaparat bereta. Med študijem sem se pridružil fotoklubu bogoslovcev in se naučil samostojne izdelave fotografij v temnici,« pravi pater Branko. Belim menihom, ki z motom moli in delaj živijo v klavzuri cistercijanskega samostana, se je pridružil leta 1983. »Leta 2000 sem začel pošiljati fotografije na domače in tuje natečaje. Potem so prišle nagrade in razstave, s katerimi sem nabral 16.000 tako imenovanih fotografskih točk. V klubu Grča Kočevje so mi mojstrstvo že priznali, pri Fotografski zvezi Slovenije sem kandidat za fotografskega mojstra, kot članu ameriške fotozveze pa so mi za fotografije pripeli štiri zvezdice od petih,« pripoveduje duhovnik.

Pred leti je prisluhnil nasvetom fotografskega prijatelja Aleksandra Čufarja iz Železnikov, naj klasični fotoaparat zamenja za digitalnega. Njegovo uporabnost mu je pokazal Arne Hodalič, ki je prišel fotografirat samostan v Stični. »Ko so me sobratje čez leta vprašali, kaj si želim za srečanje z abrahamom, sem jim iskreno povedal, da si ne želim nobenega darila, lahko pa me osrečijo tako, da mi omogočijo tečaj jamske fotografije pri Hodaliču. Fotografiral sem v Križni jami pri Cerknici.«

Pretepaški zelenčki

S fotografijo se poglablja v naravo, ki je zanj božje stvarstvo. Povsem se ji lahko posveti le med 14-dnevnim dopustom. Predlani je bil nekaj dni med konji na Livanjski planini v BiH, kamor so jih pred pol stoletja pripeljali domačini, ko so jih zamenjali traktorji. Približno 250-glavi trop, ki se prosto pase, je dva dni spremljal s fotoaparatom. Lani je skozi teleobjektiv gledal jate kormoranov, sivih, belih in rjavih čapelj, rečne čigre in belorepega orla v Kopačkem ritu na Madžarskem. Želi si doživeti jutra in večere v Toskani na delavnici fotografa Jureta Kravanje.

Najprej je fotografiral ptice, ki so prihajale po hrano na samostanski vrt. A so jih prepodile srake, zato si je pater v nekaj kilometrov oddaljenih Vrheh naredil opazovalnico in krmišče zanje. »Vsaj enkrat na teden grem tja s krmo in fotografsko opremo. Sprostim se in uživam, ko jih lovim v teleobjektiv. Zaradi ženitovanja ptic bo tam fotografsko razburljivo. Takrat se pretepajo, največji pretepači so zelenčki.«