NA KOŽO

Dežela izgubljenih priložnosti

Objavljeno 16. maj 2016 00.35 | Posodobljeno 16. maj 2016 00.36 | Piše: Matej Lahovnik

Državni uradniki imajo službe in plače zagotovljene ne glede na rezultate.

V minulem tednu se je mednarodna korporacija IBM odločila, da bo klicni center, v katerem se bo zaposlilo nekaj sto mladih, raje odprla na Hrvaškem kot v Mariboru. Slovenska vlada se skupaj s pristojno agencijo ni dovolj potrudila, da bi pripeljala k nam pomembnega tujega investitorja. Predsednik vlade in resorni minister se zdita ob vsem skupaj precej brezbrižna, kot da se ne bi zavedala težke gospodarske situacije, v kateri je vzhodni del Slovenije. Pričakovali bi, da bodo odgovorni za ta neuspeh sankcionirani, saj bi bila takšna investicija za vzhodno Slovenijo strateško zelo pomembna. A spet ni kakor nihče kriv za to, da so zamočili in da se je tuji investitor raje odločil za sosednjo Hrvaško. Državni uradniki imajo še vedno udobne službe in tudi njihove plače še vedno prihajajo na račune ne glede na rezultate. Po drugi strani pa je na stotine mladih še naprej prisiljeno iskati službo v tujini. Namesto da bi Cerar udaril po mizi in zahteval konkretne sankcije zoper tiste, ki so s svojim (ne)delom povzročili, da je še ena priložnost za zaposlitev mladih splavala po vodi k sosedom, se ni zgodilo nič. Uradna vladna razlaga je, da je imel investitor pač previsoka pričakovanja. Mogoče pa je prava in največja težava, da je vladni aparat premalo aktiven in neodziven na probleme in pričakovanja investitorjev. Navsezadnje tudi problema delavcev migrantov ne bi bilo, če bi bil davčni sistem v Sloveniji primerljiv z avstrijskim in če bi jim doma ponudili kakovostne zaposlitve. Štajerci in Prekmurci imajo pravzaprav še srečo, da je Avstrija blizu. Zaradi izgubljenih razvojnih priložnosti nas je lani po gospodarski razvitosti prehitela Češka in samo vprašanje časa je, kdaj nas bosta še Poljska in Slovaška. Domača gradbena aktivnost upada že vse od začetka leta, ker niso pripravljeni projekti za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov, pa se zaradi tega nihče pretirano ne vznemirja. Državni aparat se očitno zanaša na to, da se bodo razvojni problemi rešili kar sami od sebe. Zato se ne bi smeli čuditi, da gredo gospodarske priložnosti mimo nas.

Deli s prijatelji