Stopnja poškodovanosti je odvisna predvsem od nadmorske višine, lege ter razvojne faze vinske trte. Najbolj so jo skupili vinogradi na nižjih legah. Na teh območjih se je mrzel zrak zadrževal najdlje, prav tako je bila debelina plasti mrzlega zraka na teh območjih največja.
Še posebno močno so bile poškodovane mladice mladih trsov, ki so bile bliže tlom, kjer je bila temperatura zraka še nekoliko nižja.
Napoved V sredo bo pretežno oblačno, dež se bo popoldne iznad zahodnih krajev širil proti vzhodu. V četrtek bo oblačno in deževno, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Vremenski obeti od 12. do 17. maja Obsežno ciklonsko območje bo v drugi polovici tedna potovalo čez jugozahodno Evropo, Alpe in srednjo Evropo do zahodne Rusije in Skandinavije. Z jugozahodnimi vetrovi bo nad naše kraje dotekal bolj vlažen zrak. Na začetku prihodnjega tedna se bo od zahoda nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. Od petka do nedelje bo vreme še zelo nestanovitno s krajevnimi padavinami, deloma plohami ali nevihtami. Na začetku prihodnjega tedna se bo verjetnost padavin nekoliko zmanjšala. |
Polarni zrak z minimalnimi temperaturami je nad državo vztrajal še 28., 29. in 30. aprila in še naprej ogrožal mlade plodiče oziroma odprte cvetove jablan tudi ponekod v višjih legah ter na drugih izpostavljenih območjih, nazadnje tudi na Notranjskem in v Brkinih, kjer so bile v tem času jablane v polnem cvetenju, druge sadne vrste pa v razvojni fazi mladih plodičev.
Speča očesa na starem lesu
Če so mladice pomrznile in je ostal stranski brst nepoškodovan, bo odgnal, v tem primeru bo na trti letos vsaj nekaj pridelka, ki pa bo od običajnega mnogo manjši. Če je mraz poškodovoval tudi sobrste, bodo na starem lesu pognala speča očesa, ki razen izjem niso rodna, omogočajo pa trsu razvoj zelene listne mase in preživetje ter obnovo trsa. V tem primeru v letošnjem letu pridelka skoraj ne bo, prav tako bo še prihodnje leto slabši.
Temperature do –7,3 °C, sneg poškodoval žito
Tokratna pozeba, ki je prizadela velik del države, je posebna tudi v tem, da je bila razmeroma pozna in da je poleg sadnega drevja prizadela nekatere poljščine. Temperature zraka 5 cm nad tlemi so se spustile vse do –7,3 °C v Pomurju, do –5,6 °C na novomeškem območju, –4,9 °C na Celjskem, do –3,8 °C tudi v osrednji Sloveniji.
Po informacijah Kmetijske svetovalne službe so v celoti pozeble buče v fazi kličnih listov, poškodbe je utrpela tudi koruza v razvojni fazi 2 do 4 listov. Na območjih, kjer je snežilo, je breme snežne odeje poškodovalo tudi žito.
O poškodbah poročajo na oljni ogrščici, krompirju in številnih zelenjadnicah, ki so zaradi zgodnje setve do tedaj že vzkalile. Prave razsežnosti škode po pozebi bo mogoče oceniti šele po določenem času, ko bo vidno, ali in koliko so si rastline opomogle.
| Najhujša pozeba leta 2012 V preteklih 30 letih je sadjarsko panogo v Sloveniji prizadelo več kot 10 pozeb. Večina jih je bila zgodnejša od letošnje. Nekatere so prizadele le posamezna sadjarska območja v Sloveniji, še posebno izpostavljene lege, običajno zgodnje koščičarje, redkeje tudi pečkarje in poljščine. Na primer v letih 1990, 1991, 1992, 1994 in 1995 so bila prizadeta le posamezna območja, zaradi postopnosti fenološkega razvoja pa mraz ni povzročil škode večjih razsežnosti. Ogromno škodo sta povzročili pozebi aprila 1997 ter marca 1998. Prva je prizadela vsa sadjarska območja v Sloveniji in uničila od 40 do 100 odstotkov cvetnega nastavka najpomembnejših sadnih vrst. Druga, izrazito zgodnja, je uničila celoten cvetni nastavek breskev na Goriškem, Vipavskem in obalnem območju. Leta 2001 je obsežna pozeba, podobna letošnji, prizadela večji del Slovenije razen Primorske. V letih 2002 in 2003 so bile lokalno bolj omejene, a so klub temu uničile do 30 odstotkov cvetov. Nazadnje je Slovenijo prizadela huda pozeba leta 2012, ki je na najbolj prizadetih legah terjala več kot 50-, ponekod celo 100-odstotno škodo. Izjemne vremenske razmere v primerljivem času v preteklosti pričajo, da so bile ohladitve do kritičnih vrednosti ali celo pod temi že izmerjene skoraj v istem času, konec aprila ali celo maja, na primer v zgodnjih šestdesetih letih, ter sredi sedemdesetih in osemdesetih let. Verjetno je nastala škoda, vendar ta ni dokumentirana. Prave razsežnosti škode po pozebi je sicer težko izraziti samo v tonah izgubljenega pridelka. Prišteti je treba še škodo zaradi drobnejših in skladiščno slabo obstojnih plodov, ki se razvijejo iz preživelih brstov nižjega reda, kakor tudi ceno ukrepov za ohranitev okrnjenega pridelka in prilagajanje fiziološkim potrebam prizadetih rastlin v naslednjih letih. |
Kaj postorimo po pozebi v vinogradu
Ko se vremenske razmere normalizirajo, počakajmo, da trsi preidejo iz stanja stresa v obdobje normalnega razvoja in rasti.
Počakati je treba, da bodo odgnali nepoškodovani brsti in speča očesa, v tej fazi bo na poškodovanih trsih mogoče ugotoviti stopnjo škode in temu prilagoditi nadaljnje postopke.
Najpomembnejše bo trsom čim prej zagotoviti zdravo listno površino. Večja je bila stopnja poškodovanosti trsa, več spečih očes in sobrstov bo odgnalo. Zelo bo treba biti previden pri pletvi, ki naj ne bo prezgodnja, od mraza poškodovane mladice se bodo posušile, s trsov jih lahko odstranjujemo med pletvijo.
Zelo pomembno je, da je ta opravljena tudi na manj prizadetih trsih. Opravljena mora biti pravočasno in temeljito, še posebno to velja za glavo trsa, kjer je preveliko število mladic najpogostejše.
To sproža slabše zdravstveno stanje trsa oziroma dozorelost rozg, ki so ključne za rodni les. Mlado zeleno maso mladic bo treba dosledno zaščititi proti glivičnim boleznim.
Upoštevati je treba navodila in napovedi prognostične službe. Uporaba različnih sredstev za regeneracijo razvoja in rasti v tem trenutku ni učinkovita, saj na trsih ni na voljo zdrave listne površine. Sredstva potrebujejo tudi primerne vremenske razmere za delovanje.
| 12. maj 1978 Izjemno hladno majsko jutro, predvsem v višjih legah in na severovzhodu. Na Kredarici (2514 m) je bila minimalna temperatura –12,7 °C, na Krvavcu (1740 m) –9,1 °C, na Kumu (1218 m) –6,0 °C, v Murski Soboti -4,2 °C in na Šmarni gori nad Ljubljano (665 m) –2,9 °C. |
