KATASTROFA

Dež povzročil razdejanje, plazovi še vedno grozijo

Objavljeno 15. september 2014 15.09 | Posodobljeno 15. september 2014 15.09 | Piše: Jaroslav Jankovič

Vzhodna in severna Slovenija še vedno pod vodo, zalilo je več kot 1000 hiš, sprožilo se je več kot 300 plazov.

Poplave v Kungoti. (Foto: Tadej Regent)

ŠENTJERNEJ, KOSTANJEVICA NA KRKI, MURSKA SOBOTA – V Šentjerneju pod Gorjanci na Dolenjskem ne pomnijo, da bi mesto kdaj zalila voda. Pa vendar se je zgodilo. Deževja je bilo preprosto preveč in zemlja ni več vpijala meteornih vod, ki so v petek v trenutku zalile staro mesto. »Po cesti je bilo 15 centimetrov vode,« nam je povedal Stane Bregar, ki se je pozno ponoči vračal domov in imel hude težave pri prečkanju polja, saj je bližnja Krka poplavila neslutene površine. V štabu civilne zaščite so potrdili, da je bila v jutranjih urah skoraj vsa občina z več kot 7000 prebivalci pod vodo.

Na Tolstem Vrhu se je sprožil plaz, voda pa je zalila več kot 70 hiš, v nekaterih je segla več kot meter visoko. Včeraj so prebivalci Zameškega ostali odrezani od sveta, saj so bile vse ceste zalite in prevozne le s traktorjem. S strahom so čakali, ali se bo Krka dvignila čez grozljivo mejo iz leta 2010. Obstala je centimeter pod njo.

Plaz odnesel 1000 trt

V soboto so se meteorne vode umaknile, a kot so nas okoli poldneva opozorili iz Kostanjevice na Krki, mesta na otoku, kjer so hude ure vendarle vajeni, so se poplave šele prav začele.

Za obrambo pred blatno vodo reke Krke, ki je v soboto ob sedmih zvečer silovito naraščala za tri centimetre na uro, so Kostanjevičani pred vrata najbolj ogroženih hiš položili več kot 200 vreč. Iz Kmečkega hrama sredi mesteca so nam popoldne sporočili, da je voda zalila Krkino sobo, kar je nekakšno merilo intenzivnosti poplav v Kostanjevici. Kot nam je včeraj povedal gostilničar Toni Žulič, je vode v mestu nekaj centimetrov manj kot ob 500-letnih poplavah leta 2010: »A je več škode po okoliških vaseh in po Gorjancih.«

Tako je že v petek Lačni potok pri Prekopi hudourniško podivjal in zalil 23 hiš. V Orehovcu je plaz zasul hišo Mihelinovih. Pravo razdejanje pa so deževne vode naredile po vinogradih v vaseh na Gorjancih okoli Oštrca, Černeče vasi, Mohorja, Vodenic in Črneškega vrha, kjer so plazovi zasuli ceste. Pri vinogradniku Marjanu Jeleniču je plaz na Mohorju odnesel kos vinograda s 1000 trtami, zemlja se je peljala 70 metrov daleč. »Vse skupaj je en sam velik kup blata, sploh ne veš, da je bil kdaj tam vinograd.« Obseg škode bodo Kostanjevičani spoznali šele, ko bodo vode v prihodnjih dneh odtekle in bo nehalo deževati. Za zdaj so na otoku brez elektrike, tako bo ostalo, dokler voda ne bo odtekla.

Kozarica uničila vrtnarijo Valner

Na videz nedolžni potok Kozarica v Vodružu blizu Šentjurja pri Celju se je v petek okoli tretje ure ponoči razbesnel in dobesedno zalil Vrtnarijo Valner. Kot nam je povedal lastnik Stanislav Valner, so lahko v družini le nemo opazovali divjanje vode, ki je odnašala cvetje in zelenjavo, zaboje pa razmetala po rastlinjakih. Ocenjuje, da je škode vsaj za milijon evrov. »Voda je zalila skoraj dva hektarja površin s cvetjem in zelenjavo. Potrebovali bomo dva meseca, da bomo stvari očistili, da bomo pognali proizvodnjo na enako raven kot pred poplavo, pa bomo potrebovali dve ali tri leta.« V družinskem podjetju je stalno zaposlenih od 15 do 20 delavcev, poleg tega jih najemajo še sezonsko. »V številke se še nisem spustil, bojim pa se, da obnove sami ne bomo zmogli,« nam je priznal Stanislav. Nazadnje je potok Kozarica podivjal pred 20 leti: »A to je bilo pred melioracijo,« je poudaril Valner.

Na šentjurskem koncu se je zaradi obilnega deževja sprožilo več plazov, poleg Kozarice sta se razlili po poljih in cestah Voglajna in Pešnica, med drugim je voda zalila upravno stavbo logističnega podjetja Ahac.

V Šempetru, Preboldu in Žalcu so poplavne vode vdrle v vodovodni sistem in onesnažile pitno vodo, zato jo morajo prebivalci za uporabo v prehrambne namene prekuhavati do preklica. Vode so narasle tudi v občinah Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli in Radeče.

Vzhodna Slovenija pod vodo

Po grafičnih podatkih Uprave za zaščito in reševanje je bil včeraj okoli poldneva pod vodo še vedno dobršen del vzhodne Slovenije.

V noči na nedeljo je vodostaj reke Mure pri Gornji Radgoni dosegel višino 441 cm in pretok 1201 m3/s, kar je močno nad mejno vrednostjo 375 cm in pretokom 909 m3/s, ko pristojne službe sprožijo alarm za izvajanje širših ukrepov za katastrofalne poplave. Obilno deževje je v Murski Soboti zalilo kletne prostore stanovanjskih hiš in bolnišnico v Rakičanu ter nekaj okoliških cest. V Razkrižju so morali gasilci prečrpavati vodo iz zalitih kletnih prostorov. A deževje je doseglo tudi prebivalce hribovskih krajev. Iz Josipdola v občini Ribnica na Pohorju so sporočili, da je podtalnica zalila klet stanovanjske hiše. V Lastomercih pri Gornji Radgoni pa je plaz odtrgal cesto.

Sreča v nesreči: omembe vrednih padavin vsaj nekaj dni ne bo več! 



500-letne poplave

Skupna bilanca poplavne škode po dosedanjih podatkih je strah vzbujajoča: voda je zalila več kot 1000 hiš in gospodarskih objektov, sprožilo se je več kot 300 plazov, v deroči vodi pri Vranskem sta utonila 30-letni moški in 17-letno dekle (več na 3. strani). Poplave so v vseh pogledih primerljive s 500-letnimi poplavami leta 2010, ko je poplavilo Ljubljansko barje in je voda zalila zahodni del Ljubljane, škode je bilo za 250 milijonov evrov, ter poplavami leta 2007, ko je hudourniška Sora zalila Železnike in so poplave vzele šest življenj.

 

Deli s prijatelji