Dež na Vida 
ječmenu ne kaže prida

Letošnja meteorološka pomlad (trimesečje marec, april, maj) je izstopala po veliki količini padavin in malo urah sončnega obsevanja. Temperature zraka po Sloveniji pa niso bistveno odstopale od dolgoletnih povprečij.

Deževno kot leta 1985

Dež kar noče z ozemlja Slovenije niti v prvih junijskih dneh. K sreči pa ne povzroča takšnih preglavic kot v številnih mestih v Nemčiji, Avstriji, Švici in na Češkem, kjer so se borili z ekstremnimi poplavami.

Skupna količina padavin v letošnji meteorološki pomladi je s 497 mm v Ljubljani kar 70 odstotkov nad povprečjem obdobja 1991–2010. Nazadnje smo imeli tako deževno pomlad leta 1985. Najbolj mokra je bila sicer pomlad 1937. s 579 mm, najbolj sušna pa 1952. s komaj 133 mm.

Sonce je v Ljubljani v treh pomladnih mesecih sijalo 450 ur, kar je 20 odstotkov manj od povprečja obdobja 1991–2010. Manj sončnih žarkov kot letos smo bili nazadnje deležni spomladi 1986., ko je sijalo 423 ur. Najbolj sončna po letu 1951 je bila v Ljubljani 2011. s kar 755 urami obsevanja, najmanj pa smo ga bili deležni spomladi leta 1954, ko je sijalo vsega 326 ur.

Vreme zavira vegetacijo

Pšenica klasi, zgodnje sorte so zacvetele in že polnijo zrnje. Ječmen dozoreva. Pšenica ne dosega pričakovane višine bili, kar je posledica hladne prve polovice aprila, ko je bilo zavrto bilčenje, in pretople druge polovice, ki je bilke s presežno toploto in obilno osvetlitvijo prehitro pognala v klasje.

Kljub vsemu iz SV Slovenije poročajo, da je klasje dobro nastavljeno, kar pa ne drži za rž, ki ima krajše klase od pričakovanih. Vremenske razmere niso bile ves čas naklonjene niti oljni ogrščici, ki ima prav tako krajše stroke, poleg tega je zorenje neenakomerno zaradi dolgotrajno presežne vode v tleh in izmenjujočih se prehladnih in pretoplih obdobij. Neugodnim posledicam lahko letos prištejemo še zbitost tal, ki je opazno večja kot v prejšnjih letih.

Preskrbljenost tal z vodo je nihala le v Pomurju, od stanja težko dostopne vode do stanja dobre preskrbljenosti, ki so ga vzpostavile padavine v zadnji dneh maja. Podobno je bilo tudi drugje v SV delu Slovenije, kjer je bilo treba mlado zelenjavo (solata, paprika, zelje in čebula) za normalno preskrbo pred dežjem vsaj enkrat namakati. V drugih delih Slovenije pa je bila zaloga vode v tleh obilna, tla so bila celo presežno namočena, kar je onemogočalo strojna dela na polju. Nemogoče je bilo nadaljevati košnjo, travinje je ob dežju že poleglo.

Kisle češnje nerada jem

Deževno vreme je vzrok za povečan pojav sadne gnilobe na zorečih in še zelenih plodovih češenj, ki ga svetovalci Kmetijskega zavoda Nova Gorica opažajo v številnih nasadih. Za zmanjševanje gnitja plodov svetujejo uporabo pripravkov, vendar opozarjajo na njihovo karenco.

Tudi češnjeva muha se pojavlja na celotnem območju Primorske. V proizvodnih nasadih češenj je pravi čas za zatiranje muhe na tistih sortah, ki bodo zorele od sredine junija. Dosledno upoštevajte karenco uporabljenih pripravkov ali zatirajte z biološkimi pripravki, če je mogoče. Na vrtovih škropljenje odsvetujejo, priporočajo pa obešanje rumenih lepljivih plošč, na katere se lovi češnjeva muha. Na vsako drevo jih obesimo vsaj 10, in sicer bolj na gosto na vzhodno in južno stran krošnje. Ko češnje oberemo, rumene kartone odstranimo, ker bi se sicer nanje lovile tudi nekatere koristne žuželke.

Pogost problem pri pridelavi češenj je pokanje plodov ob dežju v času zorenja. V svetu je bilo veliko raziskav tudi o prekrivanju dreves s strehami. To je učinkovita metoda za zmanjšanje pokanja plodov, ki so jo preizkušali v državah, kot so Anglija, Nemčija, Izrael, Nova Zelandija, Norveška, Švica in ZDA. A lahko privede do spremembe mikroklime pod takimi strehami in vpliva na kakovost plodov.

Napoved

Nalivi, toča in nestanovitno vreme na začetku tedna še ne bodo zapustili Slovenije. V sredo in četrtek pa bo večinoma sončno z občasno nekoliko povečano oblačnostjo.

Obeti od 13. do 18. junija 2013

Nad južno in srednjo Evropo bo nastalo območje visokega zračnega tlaka, ki bo predvidoma vztrajalo nad našimi kraji vsaj do konca tedna. Od četrtka do sobote se obeta večinoma sončno in suho vreme, temperature bodo znova nad 25 °C. Konec tedna se bo nekoliko povečala možnost popoldanskih neviht v gorskem svetu. Tudi v ponedeljek bo verjetno še po večini suho, vendar se bo že okrepil jugozahodnik. V hribih bodo še mogoče padavine.