LJUBLJANA – Pretežno oblačno s plohami in nevihtami je letošnje poletje kar (pre)pogosta vremenska napoved. Dopustniki se sprašujejo, zakaj se sonce skriva za oblaki. Vremenoslovci potrjujejo, da imamo več padavin in nižje temperature: »Nižje temperature zraka in muhasto vreme v prvi polovici julija se je pokazalo tudi pri temperaturah vode rek, jezer in morja.« Za kopanje je bila manj primerna kot običajno v tem času, saj temperature vode povečini niso presegle 18 °C.
»Zgodnji vročinski val v prvi tretjini junija je v nadaljevanju zamenjalo nestanovitno vreme, občasno se je temperatura zraka spustila občutno pod povprečje. Cikloni, višinska jedra hladnega in vlažnega zraka, so preprečevali daljša sončna in vroča obdobja brez ploh in neviht,« je vremensko dogajanje pokomentirala mag. Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje in nadaljevala: »Minuli konec tedna nam je bilo ponovno vroče, a začetek tedna je spet v znamenju pogostih padavin in neviht. Dopustniki vsekakor upravičeno negodujejo nad vremenom. Za vremensko občutljive ljudi je tako nestanovitno vreme naporno, saj prinaša marsikatero vremensko pogojeno težavo, okrepijo se tudi nekateri bolezenski znaki. Dobra stran takega vremena pa je, da kmetovalcev letošnje poletje ne pesti suša, kot jih je pogosto v minulih poletjih. Bolj zadovoljni so z vremenom tudi vsi, ki težko prenašajo vročino in zelo visoko temperaturo zraka. Krajši vročinski valovi dobro izoliranih stavb ne pregrejejo in ne poslabšajo toplotnih razmer v notranjih prostorih.«
Cegnarjeva dodaja, da s takšnim poletjem, kot je letošnje, ni nič narobe: »Značilnost vremena v zmernih geografskih širinah je velika spremenljivost. Dolga obdobja ustaljenega vremena so prej izjema kot pravilo. Ko se je lani temperatura spogledovala s 40 °C, smo željno čakali na osvežitev. Suša je močno okrnila pridelek. V zadnjih petnajstih letih smo zabeležili več dni s temperaturo nad 35 °C kot prej v petdesetih letih. V spominu so nam tako ostala vroča poletja. Poletja res postajajo vse toplejša, na Dolenjskem in večjem delu Štajerske so v povprečju 2 °C toplejša, kot so bila pred štirimi ali petimi desetletji. A to še zdaleč ne pomeni, da mora biti prav vsako poletje toplejše od prejšnjih, saj toplejše ozračje prinaša tudi večjo spremenljivost vremena, torej pogosto izmenjavo med vročino in ohladitvami, nalive in daljša sušna obdobja.«
Dolga vroča poletja
V Sloveniji je bilo najbolj vroče poletje 2003, sledi pa mu poletje 2012. Lansko poletje je bilo v osrednji Sloveniji tretje najtoplejše doslej. V Ljubljani je bilo lani poleti 35 vročih dni (dnevi, ko temperatura doseže ali preseže 30 ° C), največ jih je bilo leta 2003, in sicer 52, poleti 2012 pa 39. Od sredine minulega stoletja je bilo najhladnejše poletje 1978 s povprečno temperaturo 17,4 °C. Leta 2003 je bila povprečna temperatura 23,4 °C, leta 2012 pa 22,5 °C, lani 22,0 °C.
Napoved za prihodnje dni
V torek bo sveže, občasno bo deževalo, vmes bodo posamezne nevihte. Sreda bo sprva precej oblačna, občasno bodo še padavine in posamezne nevihte. Popoldne se bo ponekod delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. V četrtek bo delno jasno, predvsem popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Do konca meseca se bo nad širšim območjem Alp zadrževala nestabilna zračna gmota, pritekal bo topel in občasno bolj vlažen zrak. Od petka do srede bo dokaj sončno, predvidoma kar vsak dan pa se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Najvišje temperature bodo večinoma od 25 do 30 stopinj Celzija.
