Devetdesetletna Mici najstarejša vremenarka

Prve meteorološke meritve na ozemlju današnje Slovenije so izvajali v 30. letih 19. stoletja, redno spremljanje vremena pa sega v leto 1850, ko je začela delovati meteorološka postaja pri brzojavnem uradu v Ljubljani. Danes pri nas deluje široka mreža meteoroloških postaj ter merilnih in opazovalnih mest, na slednjih meritve in opazovanja opravljajo honorarni opazovalci. Starosta med njimi je Marija Šmit z Gomilskega v občini Braslovče na Celjskem, ki pri svojih 90. letih in nekaj čez še vedno opazuje vreme za potrebe Agencije Republike Slovenije za okolje, nekdanjega Hidrometeorološkega zavoda Slovenije.

Vsak dan ob istem času

Marija iz Rezane, kot pravijo temu delu Gomilskega ob magistralni cesti Ljubljana–Celje, je vremenarka že več kot 40 let. Bila je zelo pridna učenka – odličnjakinja vseh osem let –, še posebno rada pa je imela zemljepis in vse, kar je povezano z naravo. Pri hiši denarja za njeno nadaljnje šolanje žal ni bilo, zato je ostala doma. Ko je postala honorarna opazovalka vremena in vremenskih sprememb, je imela dela precej več, kot ga ima danes. »Nekaj časa sem imela na svojem vrtu vremensko hišico ali, kot ji pravimo, klimatološko postajo. Vsak dan zjutraj ob sedmi uri sem izmerila maksimalno in minimalno temperaturo, pa deževne ali snežne padavine, če so bile. Poleg tega so se trikrat na dan, ob 7., 14. in 21. uri, merili še vlaga, vidnost, oblačnost, stanje tal, hitrost in smer vetra. Treba je bilo spremljati tudi druge atmosferske pojave, kot so megla, slana, rosa, vrste padavin, viharni veter, nevihte in še kaj. To delam tudi zdaj, vendar nimam več vremenske hišice, ampak le padavinsko postajo. Če so padavine, vsak dan zjutraj ob sedmih izmerim njihovo količino, sicer pa zabeležim le že omenjene atmosferske pojave. Poleg podnebnih razmer opazujem še rastline, kdaj kakšna zacveti, kdaj je konec cvetenja, kdaj začenja zeleneti kakšno drevo ali odpadati listje.« Marija si vse podatke vestno zapisuje v zvezek, nato pa v padavinsko poročilo, ki ga enkrat na mesec pošlje na urad za meteorologijo.

Muhasto vreme

Pogled v Marijin zvezek je nadvse zanimiv. V njem so skrbno zapisani podatki padavin in drugih opažanj za dve desetletji. Iz prve roke, denimo, izvemo, da je lani na kvadratni meter skupaj padlo 909 litrov dežja, največ julija – kar 183,5 litrov –, najmanj pa novembra, ko dežja na Gomilskem sploh ni bilo. Popolnoma drugače je bilo septembra letos, še posebno minuli mesec, ko je Marija namerila kar 182,4 litrov dežja na kvadratni meter, kar je dobro namočilo tla. Prav to je ob obilnih padavinah v začetku tega meseca prispevalo k temu, da je v ponedeljek, 5. novembra, vodna katastrofa prizadela velik del Slovenije. Zemlja vode preprosto ni več požirala.

Pri Mariji, na območju Bolske in njenih pritokov, tokrat ni bilo toliko padavin kot drugod in se ni zgodilo hujše razlitje Bolske, Trnavce in pritokov. Povsem drugače pa je bilo septembra 2007, ko je poplava naredila ogromno škode na stanovanjskih in gospodarskih objektih ob toku Bolske ter pritokov.

Marija, Mici po domače, se je po drugi svetovni vojni poročila z Antonom, pred 33 leti je ovdovela, pred petimi pa je izgubila sina edinca Draga. Prav vsakdanja rutina opazovalke vremena ji je pomagala premagati težke čase ob izgubi najdražjih. Seveda ji ob strani stojijo vsi njeni, od snahe Drage do vnukinje Saše in vnuka Uroša, pravnukinj Tjaše, Karmen, Zale ter pravnuka Bineta. Letos, ko je praznovala svoj 90. jubilej, so jo vsi spremljali tudi na izlet na Brezje in Bled. Sicer pa Mariji ni nikoli dolgčas. Ob vsakodnevnih meritvah je redna bralka časopisov, tudi Slovenskih novic, kajpak. »Tako se zakopljem v branje, da še lačna nisem,« pravi Marija. Pozor – pri devetdesetih za branje ne potrebuje očal! Zanimivo, največkrat bere kar stoje, naslonjena na mizo, na kateri ima odprt časopis. Nadvse vitalna in bistra ženica, ki ji nikakor ne bi mogli prisodili toliko let. »Hvalabogu, da imam še vse pospravljeno po svojih dilah,« pravi Šmitova Marija. Najbrž je tako tudi zaradi vsakodnevnega dela amaterske vremenoslovke.