Desetletni Timon zaradi
 učiteljice noče več v šolo

DOL PRI BOROVNICI – Ritem življenja je vedno hitrejši, zaradi česar imamo iz dneva v dan manj časa za svoje najbližje. Za mlade ljudi, ki so šele za začetku življenjske poti, in njihove starše je še toliko bolj pomembno, da otroci v izobraževalnih ustanovah dobijo primerno znanje, tudi o medčloveških odnosih. Zato je bila Eli Balerin, mamica 10-letnega otroka s posebnimi potrebami, ki je iz šole domov prijokal, toliko bolj šokirana. Učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Borovnica Dajana Jovanovič, ki vodi podaljšano bivanje, naj bi ga zmerjala in ga kljub bolezni pred vsemi označila za lenega in nesposobnega.

Pri Timonu so se začeli pred dvema letoma kazati znaki disleksije. »To se kaže pri branju nalog. Ker nalogo narobe prebere, je posledično tudi rešitev napačna. Je otrok s posebnimi potrebami, jemlje po eno tableto na dan. Tableta drži 24 ur in po njej je krasen, pride pa dan, ko kljub tabletam ne more, ne da noče,« pripoveduje mati.

Ponižanje
 pred sošolci

Balerinova pravi, da je Timon pred tremi tedni prišel domov v šoku in ves objokan. »Kričala je nad njim. 'Ti si totalen poden, a te ni nič sram. Pri meni ne bi imel ocene niti dve, tako bi pušil, da ti ne bi bilo nič jasno,'« se spominja Eli. Mati samohranilka, ki skrbi za dva otroka, je najprej ostala brez besed.

Čez nekaj trenutkov je poklicala v šolo in se že čez dve uri o tem pogovarjala z ravnateljem Danijelom Horvatom. Ta ji je, pravi, zagotovil, da bo zadevo uredil. Vsak otrok potrebuje občutek varnosti, otrok s posebnimi potrebami pa še toliko bolj, saj je Timon, pripoveduje mama, že v obdobju, ko se zaveda, da je drugačen od drugih.

»V ponedeljek je bilo spet isto. Ko je prišel iz šole, mi sploh ni bilo treba vprašati, saj sem takoj videla, da je nekaj narobe,« je dodala. Odšla je v šolo in zahtevala soočenje z učiteljico. Ob tem se je spraševala: »Kaj je narobe s to učiteljico, kaj je narobe z mojim otrokom, da se tako dela z njim?«

Čez dva dni je bil prvi sestanek, na katerem je bila prisotna tudi učiteljica. »Ko je učiteljica sedela nasproti mene, sem jo vprašala: 'Ali je moj otrok manj vreden zaradi tega, ker potrebuje več časa kot ostali, da razume zadevo?' Nič ni odgovorila, še celo cinično se mi je nasmehnila.« V ponedeljek je sledil še en sestanek. »Včeraj pa je pripravila govor na treh straneh, češ da so otroci pri njej ljubljeni ...« besno pripoveduje Eli. »To je moj otrok in ne stena za čiščenje frustracij, ki so jih nekateri polni.«

Timonu je zaradi zmerjanja, pravi, tako oslabel imunski sistem, da je zbolel. »Ko smo se začeli pogovarjati o tem, da bo treba spet v šolo, je vročina spet narasla,« je pojasnila.

Eli je pedagoški pristop učiteljice Jovanovičeve prvič po naključju opazovala pred sedmimi leti pred trgovino, ko je vodila kolesarski izpit. »Nisem mogla verjeti lastim ušesom, da lahko učitelj uporablja takšne izraze na sredi ceste.«

Pred šestimi leti je prekmalu prišla po hčer v šolo, zato je lahko slišala vse, kar se je dogajalo v sosednjem razredu, v katerem je bila Jovanovičeva. »A si ti normalen? Kaj imaš to eno štalo? Me prav zanima, kakšne starše imaš, da te niso nič naučili,« je slišala iz učilnice. »Boga sem molila, da moja otroka, ne eden, ne drugi, nikoli ne bi imela opravka z njo,« se spominja. Molitev ni bila uslišana, a o očitkih glede žalitev se ne bodo ukvarjali le v šoli, temveč tudi na ministrstvu, Eli je namreč na inšpektorat za šolstvo poslala prijavo zoper učiteljico. Ta za Slovenske novice ni hotela komentirati obtožb.

Dodatno izobraževanje učiteljev

Skoraj novopečeni ravnatelj osnovne šole Danijel Horvat, ki je vodenje šole prevzel šele v letošnjem koledarskem letu, nam je potrdil, da je seznanjen z očitki matere glede milo rečeno neprimernega vedenja učiteljice. »Ne zaznavam, da bi se na takšen način obnašala do otroka,« je povedal Horvat.

Ko smo ga povprašali, ali se je s tem postavil na stran učiteljice, je to zanikal in zatrdil, da je otrok vedno najbolj pomemben. »Trenutno smo v fazi iskanja rešitev,« je dodal. Medtem ko v šoli iščejo rešitev, pa dnevi za Timona tečejo najprej, njegov strah verjetno ni nič manjši.

Horvat je še napovedal, da naj bi šle rešitve tudi v smeri izobraževanja učiteljev glede obravnave otrok s posebnimi potrebami.

Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj bodo na šoli dodatno usposobili kader za obravnavo, če ravnatelj doslej ni zaznal nobenih nepravilnosti pri delovanju učiteljice. Ni že ta odločitev delno priznanje krivde s strani šole ali morda želijo le utišati mater?