Minilo je deset let od naše včlanitve v EU. Veliko koristnih in nepogrešljivih prednosti, ki jih je prinesla EU, se nam zdi že tako samoumevnih, da se sploh ne spomnimo, kako je bilo, ko tega nismo imeli. Danes se nam tako zdi samoumevno, da lahko brez nadlegovanja carinikov potujemo na Dunaj, v Rim, Pariz ali Barcelono. Kdo se sploh še spomni nadlog iz časa nekdanje Jugoslavije, kot so plačila depozita pri izhodu iz države, natančni carinski pregledi ob vrnitvi domov in graničarji na meji? Današnji mladini se zdi to bolj slaba šala kot pa resnična zgodba naše ne tako oddaljene preteklosti. Z vstopom v EU smo vstopili na enoten 560-milijonski notranji trg, ki nam omogoča, da glasujemo s svojimi nogami in kupujemo brez carinskih ovir, kjer se nam pač zdi najugodneje.
Najbolj banalna, ampak hudo koristna zadeva je tudi, da lahko znotraj EU telefoniramo bistveno ceneje, saj se odpravlja mobi gostovanje oziroma zloglasni roaming, ki je bil namenjen predvsem odiranju potrošnikov. Pozitiven učinek tega enotno reguliranega trga bodo v svojih denarnicah, zaradi precej cenejših klicev, neposredno krepko občutili vsi slovenski turisti na Hrvaškem.
Pomembna pravica je tudi prost pretok delovne sile. Ob kar za tretjino višji domači brezposelnosti kot pred desetimi leti omogoča mnogo prebivalcem v obmejnih krajih Prekmurja, Koroške pa tudi Primorske zaposlitev v sosednji Avstriji oziroma Italiji. Povprečna slovenska bruto plača se je, v desetih letih našega članstva v EU, po podatkih statističnega urada sicer povečala za tretjino. Seveda je to povečanje le nominalno, ne pa tudi realno, saj so se povišale tudi cene, predvsem v monopolnih panogah, kot so komunalne storitve, ki niso izpostavljene konkurenci. Po podatkih statističnega urada smo lahko pred letom s povprečno slovensko plačo kupili 11 kg več teletine, vendar tudi 10 kg manj postrvi in kar 217 kg manj krompirja kot pred devetimi leti. Vpliv višjih trošarin na manjšo kupno moč sicer nominalno višje povprečne plače je najlepše viden pri nakupu bencina. Če smo lahko ob vstopu v EU s povprečno plačo kupili kar 845 litrov neosvinčenega 95-oktanskega bencina, smo lahko januarja letos kupili le še 680 litrov ali po domače tri polne rezervoarje goriva manj. Znižanje kupne moči dohodkov v zadnjem desetletju seveda ni posledica našega članstva v EU, temveč neučinkovite in drage države. In za to ne smemo kriviti EU, temveč tiste, ki upravljajo našo državo.