Pulitzerjev nagrajenec Seymour Hersh, že desetletja eden od najverodostojnejših preiskovalnih novinarjev v ZDA, je nase opozoril v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko si je prvi upal objaviti članek o ameriškem pokolu civilistov v vietnamski vasici My Lai. Veliko let pozneje je bil med nedvomno najzaslužnejšimi za razkritje sramotnega in skrajno zavrženega izžviljanja ameriških vojakov nad zaporniki v razvpitem iraškem zaporu Abu Grajb. On je prvi pisal tudi o tem, kako so Američani iranske teroriste usposabljali kar v vojaškem oporišču v Nevadi. In? Se še spomnite operacije Geronimo? Tiste, ja, v kateri so tjulnji (specialci ameriške mornarice) maja 2011 napadli zadnje skrivališče Osame bin Ladna v pakistanskem Abotabadu in ubili kolovodjo Al Kaide. Danes že 78-letni Hersh se je nedavno odločil, da bo napisal le deset tisoč besed o tem, zakaj je zgodba, ki so nam jo Bela hiša, Pentagon in Cia ponudili o skorajda neverjetni izsleditvi in uboju Bin Ladna, v resnici – zlagana. Hersh trdi, da so ZDA filmski uboj načrtovale dalj časa in ga ne bi bilo, če jim ne bi pomagali pakistanska vlada in pakistanska obveščevalno-varnostna služba. Zakaj? Ker je bil Osama bin Laden že od leta 2006 ujetnik pakistanske tajne službe in so ZDA smele »odkriti« njegovo skrivališče šele potem, ko so Pakistanu zanj plačale 25 milijonov dolarjev. Hersh je hotel svoje ugotovitve glede Abotabada objaviti v reviji New Yorker, s katero sodeluje zadnjih 22 let, a ga je ta zavrnila. Nazadnje mu jih je bil pripravljen objaviti britanski London Review of Books. Kopica ameriških medijev (CNN, NBC, Vox, Intercept) ga je na mah začela omalovažujoče smešiti, njegove trditve pa je za popolne nebuloze razglasilo več nekdanjih in sedanjih sodelavcev Cie in tudi pakistanske tajne službe. In kakšen je nauk te »basni«? Nauk je v bistvu enak filozofski modrosti Dvomite o vsem, torej, če že ne ves čas, vsaj občasno le razmišljajte s svojo glavo. Imate mogoče občutek, da so nam tudi slovenski oblastniki že kdaj prodajali in, kar je najhuje, celo prodali buče? Nič hudega. Le dvomite. Primerljivost ameriških potegavščin z našimi ni nujno za lase privlečena. Nasprotno.
|
|
