Deset let so gradili, zgorelo pa je v hipu

GALICIJA PRI ŽALCU – Dober teden po tem, ko je v Galiciji sredi dneva zagorela stanovanjska hiša družine Kuder, žalostnega pogorišča skoraj ni mogoče več prepoznati. Prav tako v zraku ni več mogoče zaznati značilnega vonja po ožganem, ki tako rad sili v nosnice. Tamkajšnji krajani in gasilci so namreč že dan po požaru stopili skupaj in složno pomagali družini. Najprej so počistili pogorišče in vse, kar je bilo uničeno, odpeljali na deponijo, potem pa zavihali rokave in se lotili obnove. Zgornji, mansardni del hiše, v katerem živi petčlanska družina s tremi otroki, starimi šest, deset in enajst let, je bil tako uničen, da so ga morali povsem porušiti, ker je bila tudi lesena plošča povsem razmočena od gašenja, so morali tudi to nadomestiti z novo.

Šok je prišel za njimi

Vnelo se je zaradi vžiga saj v kovinskem dimniku centralne peči na trdna goriva, ki so padle na strešno kritino, ta se je zato vnela, ogenj pa se je hitro razširil na leseni del ostrešja. Škodo so ocenili na okoli 60.000 evrov, z ognjem pa se je borilo 45 gasilcev prostovoljnih gasilskih društev iz Levca, Gotovelj, Petrovč, Ponikve pri Žalcu, Zavrha nad Galicijo in Velike Pirešice. V času, ko je izbruhnil ogenj, ki so ga opazili tudi sosedje in takoj poklicali gasilce, sta bila doma le Marjana Zdolšek in njen sin Sebastijan, ki se je ravno odpravljal v službo. »Bil sem v kopalnici, ko sem naenkrat zagledal, kako je vrglo saje na okensko mrežo. Ko sem takoj zatem pogledal ven, je že gorelo,« se Sebastijan spominja nesrečnega četrtka tik pred prazniki. Tudi njegovi mami Marjani, ki je medtem, ko se je on urejal v kopalnici, v kuhinji cvrla pomfri, se ni niti sanjalo, da je kaj narobe. Marjaninega brata Marjana Kudra, ki je lastnik hiše, takrat ni bilo doma, kot tudi ne Simone, njenega partnerja Ivana Korenaka ter njunih otrok. Ti so v šoli še pridno nabirali znanje in niti slutili niso, da jih bo po pouku doma namesto tople sobe pričakalo razdejanje. »Še sreča, da so imeli vse šolske potrebščine pri sebi,« pove Simona, ki ji vsake toliko časa oči zalijejo solze. Prizna, da je po šoku, ki ga je doživela, vse prišlo za njo. »Tako težko smo čakali praznike in se jih veselili, potem pa se nam je zgodilo tole,« reče tiho. Nikoli niso živeli v izobilju, a tudi s skromnimi sredstvi jim je v 10 letih uspelo urediti prijeten dom. »Prihodnje leto smo imeli namen urediti balkon, potem bi bila na vrsti še streha. A zdaj se je strah zalezel vame. Menim, da se bom vedno bala zaspati. Pomislila sem že, da bi vse skupaj pustili in šli stanovat kar v blok,« prizna Simona, ki se s svojim Ivanom ni omožila, ker za poroko tudi nikoli ni bilo denarja. »A sreča je, da se dobro razumemo,« pravi.

Najbolj šokiran je Andraž

V teh dneh se je lahko tudi prepričala, da ljudje niso brez srca in da takrat, ko se kdo znajde v veliki stiski, vsi stopijo skupaj in pomagajo. Denar so zbrale tako učiteljice Podružnične osnovne šole Galicija kot starši drugih otrok, tudi sošolcev najmlajšega Andraža. »Zdi se mi, da je on še najtežje sprejel to nesrečo. Ima podočnjake, nič noče jesti, niti nove igrače, ki so mu jih podarili, ga ne zanimajo,« še pove Simona. Najbolj pomembno je, da nesrečna družina ni ostala brez strehe nad glavo. Dobri sosed jim je nemudoma ponudil prostor v hiši, ki je skoraj tik ob njihovi, a v njej trenutno ne živi nihče. »Prav tako smo za družino takoj začeli zbirati hrano in oblačila. Mnogi so prinesli tudi nova,« je povedala Dragica Tratnik, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Galicija. »V enem dnevu se je na posebnem računu, ki smo ga odprli v ta namen, zbralo 500 evrov. Ljudje prispevajo po 10, 20, 50 evrov, kolikor pač kdo zmore, nekateri tudi več. A prav vsak evro je dobrodošel, saj se na koncu nekaj nabere,« pa pove sekretar žalskega območnega združenja Rdečega križa Matjaž Črešnovar, kjer so v ta namen za družino odprli tudi poseben transakcijski račun. Prav tako so družini priskrbeli obutev in čistila. Predsednik Krajevne skupnosti Galicija Jože Krulec, ki vodi odbor za pomoč, pa je že poskrbel, da so zrisali projekt obnovljene hiše. »V naši krajevni skupnosti ljudje znamo stopiti skupaj. Ne nazadnje smo imeli v zadnjih letih vsaj pet ali šest večjih požarov, v katerih so bile prizadete družine, ki so tudi sicer socialno ogrožene,« je dejal Krulec. Tudi zato pride prav vsak prispevek, ki ga na terenu zberejo prostovoljci. O porabi tako zbranega denarja bo sproti odločala posebna komisija, ki so jo imenovali na žalskem Rdečem križu, ki tudi naroča potreben material za obnovo hiše in skrbi za plačilo računov. S skupnimi močmi bo tako dom Kudrovih in Zdolškovih kmalu dobil novo podobo. Če jim bo le vreme še naprej tako naklonjeno, kot jim je bilo v minulih dneh.