»V trinajstih letih, kolikor v Morigenosu raziskujemo delfine, smo sestavili katalog, v katerem je identificiranih dobrih 150. Vsak ima svoje ime. Med njimi jih je 70–100, ki jih videvamo enkrat, dvakrat ali večkrat na leto. Tako vemo, da so tu in da gre za redno prisotnost v glavnem iste populacije v slovenskem morju. Seveda zaplavajo tudi v okoliške hrvaške in italijanske vode, vendar je naše morje nekaterim med njimi življenjski prostor, od katerega se ne oddaljujejo veliko. Tu se prehranjujejo, igrajo, počivajo in, kar je nadvse spodbudno, tudi razmnožujejo ter vzgajajo mladiče,« je radovednežem v soboto na piranskem Tartinijevem trgu o naših delfinih razlagala Nina Uratarič.
Nina je organizatorka dejavnosti pri Morigenosu – slovenskemu društvu za morske sesalce, po zaslugi katerega vemo o delfinih v našem morju vsako leto več. Za to so poskrbeli tudi to poletje z Dnevom delfinov. Letošnji je bil že deveti in na njem so Pirančanom ter tudi nemalo tujim presenečenim turistom predstavili svoje delo, naše delfine in njihov pomen. Proučujejo jih že od leta 2002 in bili so prvi, ki so dokumentirali redno prisotnost v glavnem iste populacije velike pliskavke v slovenskem morju.
»Širimo spoznanje, da so delfini v tem morju, da so stalno tukaj med nami, da so ustaljeni del biotske pestrosti našega morja in ne nekaj eksotičnega. Poleg tega želimo tudi opozoriti, da je naše morje res majhno, a zelo bogato po pestrosti življenja, zaradi česar moramo narediti vse, kar je v naši moči, da ga ohranimo, da ga ne onesnažujemo,« je dodala Nina ob predstavljanju poslanstva Morigenosa.
Dogajanje je potekalo pod geslom Moji, tvoji, naši delfini, s katerim krepijo zavedanje o pomembnosti ohranjanja našega morja in njegovih prebivalcev. Delfini so pomemben del morskega ekosistema, a njihov obstoj lahko ogrozijo mnogi človeški vplivi, pa naj gre za onesnaževanje, hrup, gost pomorski promet, prekomerni ali neprimerni ribolov in splošno degradacijo morja. Povečani pomorski promet na primer povzroča podvodni hrup, ki jim onemogoča sporazumevanje, iskanje hrane in jim lahko v najhujših primerih celo poškoduje sluh. Velika je tudi nevarnost trkov s hitrimi čolni.
Infotočka društva na Tartinijevem trgu je bila oblegana vse popoldne. Na stojnicah, s panojev in iz zloženk so obiskovalci lahko iz prve roke izvedeli vse o naših delfinih ter si ogledali razstavo njihovih umetniških fotografij. Najmlajši so se zabavali in jih spoznavali v otroških ustvarjalnih delavnicah. Na ogled je bila izobraževalna razstava Delfini v slovenskem morju, ki v sliki in besedi na poljuden način, primeren za vse generacije, predstavlja življenje in raziskovanje teh živali.
Poleg tega so raziskovalci društva Morigenos prikazali, kako jih iščejo s plovila in s kopnega; radovedneže so popeljali na zvonik piranske cerkve sv. Jurija, ki je njihova priljubljena kopenska opazovalna točka. Tam je skozi izjemno močan daljnogled vsak lahko oprezal za delfini daleč na morje. Povabili so jih tudi na dva enourna izleta z ladjico Solinarko in na njej pokazali, kako iščejo delfine in kako srečanja z njimi strokovno dokumentirajo. Kot je znano, je še zlasti pomembno fotografiranje njihovih hrbtnih plavuti, s čimer jih identificirajo. Žal je bilo morje tisti dan dokaj valovito, kar je oteževalo opazovanje. Zvečer se je piransko delfinsko obarvano dogajanje preselilo na Punto k Svetilniku, kjer sta nastopili rock skupini Charlie Butter Fly in Eclipse of Time. Dogajanje je bilo brezplačno.
Ta dan je kar 10 delfinov dobilo svoje botre. Pri Morigenosu namreč lahko enega ali več delfinov, ki se redno zadržujejo na območju slovenskega morja in imajo celo ime, simbolično posvojite. To ne pomeni, da postane vaša last ali da morate zanj kakor koli skrbeti. S posvojitvijo za 27 evrov na leto pomagate pri raziskovanju in varstvu delfinov v Sloveniji in severnem Jadranu ter prejmete certifikat s svojim in delfinovim imenom, njegov življenjepis s fotografijami ter majico društva. Morigenos tudi tako opozarja na pomembnost varstva našega morskega okolja.
V teh poletnih mesecih lahko igrive delfine s kopnega opazimo predvsem v zgodnjih jutranjih ter večernih urah, ko je prometa po morju manj. Med najboljše lokacije za to spadajo skale na piranski Punti, kjer se včasih približajo tudi na manj kot 50 metrov, ter Mesečev zaliv, prav radi pa »nastopajo« tudi pred Izolo in Koprom.