Slovenija je v globoki krizi prav zaradi tajkunizacije, zato je toliko bolj alarmantno, kako vlada na račun državljanov rešuje Probanko in Factor banko, ki nista niti državni niti pomembni za stabilnost bančnega sistema. Vlada po eni strani trdi, da je takšno reševanje teh dveh zasebnih bank za državljane cenejše, kot bi bil njun stečaj, po drugi pa sploh še ne zna natančno pojasniti, koliko bo njuna sanacija stala. Mogoče 300–400 mio. evrov ali pa tudi več. Iz tega izhaja, da niti ne morejo vedeti, ali bo res cenejša od stečaja.
Prav tako ne drži, da vlada z izdajo poroštva ščiti male varčevalce in preprečuje paniko med ljudmi. Vloge malih varčevalcev do 100.000 evrov so namreč v skladu z evropskimi bančnimi pravili in direktivami povsem varne in sistemsko zaščitene. Panika oziroma bank-run med ljudmi se zato ne bi zgodila. Vlada z izdajo poroštva v višini milijarde ščiti velike varčevalce, med katerimi so tudi vplivni lastniki banke, ki so se zapletli v tajkunske zgodbe in ki so s slabim upravljanjem svoji banki pripeljali na rob propada. V Sloveniji bi lahko izbrali ciprski model sanacije. Imetniki bančnih vlog nad 100.000 evrov v ciprski banki Laiki, med katerimi je bila cela vrsta tajkunov, so morali privoliti, da jim od zneskov nad 100.000 evrov zasežejo 47 odstotkov denarja na računu. Ta njihov denar so pretvorili v delnice banke in jo s tem rešili pred propadom. Takšen način sanacije bi bil tudi za slovensko državo precej cenejši, saj bi veliki premožni varčevalci del svojega depozita pretvorili v kapital banke in tako prevzeli tveganje sanacije tudi nase.
Argument finančnega ministra Čuferja, da država rešuje s poroštvom tudi več sto milijonov, ki jih ima na računu teh dveh bank, je dvakrat problematičen. Prvič, v primeru, da bi izbrali ciprski model, bi pri sanaciji sodelovali tudi preostali veliki varčevalci in ne le država in bi bil strošek sanacije za državljane manjši. Drugič, nekdo bo moral vprašati, kaj hudiča počne več sto milijonov državnega denarja v dveh majhnih zasebnih bankah, ki sta sloveli po financiranju tajkunskih poslov.
Model sanacije, ki ga je izbrala vlada, pač ni ekonomsko racionalen za državljane, zato lahko sklepamo, da se z njim le poskušajo prikriti in reševati tajkunska tranzicijska omrežja. Na to je treba jasno opozoriti, saj bomo zaradi tega prav vsi državljani morali odpreti denarnice. Po grobih ocenah bo prav vsakega državljana odločitev vlade stala povprečni tedenski zaslužek. Če kdo misli, da ga to ne zadeva, se hudo moti.
