LJUBLJANA – Eden od dveh policijskih sindikatov (Sindikat policistov Slovenije, ki ga vodi Zoran Petrovič) opozarja enako kot strokovnjaki. Da varnost spada med najpomembnejše dobrine, ki bi morale biti dostopne vsem: »Vlada kljub prvotnim drugačnim napovedim s predlaganim rebalansom proračuna, v delu, ki zadeva policijo, načrtuje, da bo policija lahko normalno delovala le prvo polovico leta, hkrati pa poskuša ustaviti nujno potrebno zaposlovanje novih kadrov. Od začetka leta 2014 se je število zaposlenih v Slovenski policiji namreč zmanjšalo za kar 238 ljudi, večina teh pa je zasedala operativna delovna mesta. Tudi vodstvo ministrstva za notranje zadeve se strinja, da po sprejetju predlaganega rebalansa policija ne bo več mogla izvajati niti vseh zakonskih dolžnosti.«
Sindikat policistov Slovenije (SPS) je zaradi tega parlamentarnemu odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter vsem poslanskim skupinam poslal pobudo s predlogom dopolnila k rebalansu proračuna, s sprejetjem katerega bi lahko (vsaj začasno) zagotovili zadostna sredstva za osnovno delo policistov. Prav omenjeni parlamentarni odbor se je v letu 2014 večkrat seznanjal s skrb vzbujajočim stanjem na kadrovskem, finančnem in materialnem področju, ki zadeva policijo, in je potem na nujni seji, ki je bila 7. novembra 2014 (in na njenem nadaljevanju, 11. decembra lani), obravnaval in sprejel več sklepov, ki naj bi pomenili zavezo politike, da želi tudi v prihodnje zagotoviti državljanom dovolj učinkovito policijsko varstvo.
Cerar se je »osebno« strinjal
SPS opozarja, kaj je obljubil predsednik vlade dr. Miro Cerar v državnem zboru, 15. decembra lani: »Osebno se zelo strinjam, da je policija v glavnem izgubljala, in to predvsem zaradi politike, ki ni znala dovolj ceniti dela policije in njenega pomena. Eden od ciljev te, moje vlade zagotovo je tudi povrniti ugled policistom, tej službi, tej dejavnosti, temu poklicu.« S predlogom rebalansa proračuna pa je vlada, opozarja SPS, na mah demantirala svojega predsednika. Lahko bi, kajpak, tudi rekli, da je celo dr. Cerar z rebalansom demantiral samega sebe.
Tudi ko je skupaj z notranjo ministrico mag. Vesno Györkös Žnidar 19. januarja letos obiskal Policijsko upravo Koper in se tam podrobneje seznanjal z vsemi zagatami, ki pestijo zaposlene v policiji, je predsednik vlade namreč hvalil delo policistov in trdil, da se zaveda, da delajo v težkih razmerah, kljub temu pa v primeru izrednih dogodkov odlično opravljajo svoje naloge. Ponovil je, da »je bila policija v zadnjih letih nedvomno preveč zapostavljena, kar se danes odraža v zastarelosti opreme, objektov in tako naprej«, ter dal besedo, da bo potrebe policije uvrstil med vladne prioritete, kar naj bi omogočilo postopno izboljš(ev)anje pogojev za policijsko delo.
Znano pa je: policija bi za nemoteno opravljanje svojega dela in izvajanje nalog ter za najnujnejšo posodobitev dotrajane in neprimerne opreme, pa, jasno, za gorivo in nujna popravila materialno-tehničnih sredstev letos potrebovala 305 milijonov evrov. V skladu s predlaganim rebalansom naj bi kljub temu prejela samo 257,2 milijona evrov. Nujno, menijo v sindikatu, bi zato potrebovala še vsaj dodatnih 34 milijonov evrov, sicer bo brez še enega rebalansa proračuna v drugi polovici leta resno ogroženo nemoteno uresničevanje njenega poslanstva.
No, ko so nazadnje iz SPS pisali poslanskim skupinam – drugi policijski sindikat, Uroševičev Policijski sindikat Slovenije, še ni podprl zavzemanja SPS –, so se na njihovo pobudo, da bi amandmirali predlog rebalansa, pravočasno odzvali samo iz Zavezništva Alenke Bratušek. Poslanci ZaAB so tako rekoč v zadnjem hipu vložili dopolnilo in državnemu zboru predlagali, naj 600.000 evrov, ki jih je Cerarjeva vlada predvidela za servisiranje javnega dolga in obresti iz naslova tujega dolga, prerazporedi oziroma nameni za izvajanje policijske in kriminalistične dejavnosti. Ali bo parlamentarna večina to dopolnilo sprejela, v tem hipu še ni znano. Vemo pa, kaj je na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ (v imenu vladne koalicije SMC, Desus in SD?) povedala državna sekretarka finančnega ministrstva mag. Mateja Vraničar. Rekla je, da je zanjo pozitiven element predlaganega rebalansa že to, da so čisto vsi enako nezadovoljni z njim, kar pomeni, da je vlada vse proračunske porabnike obravnavala enakopravno.
Zdaj bi ministrica lahko odstopila
Ali ni ministrica nedavno vseh presenetila s pogumno izjavo, ali ni obljubila, da bo takoj odstopila, če njen resor ne bi mogel več normalno delovati zaradi pretiranih varčevalnih rezov? Ja, vendar to ni bila notranja ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar, marveč ministrica za izobraževanje dr. Stanislava Setnikar Cankar. Pa saj je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) na premierja dr. Mira Cerarja prav včeraj v imenu več kot 39.236 podpisnic in podpisnikov peticije za ohranitev kakovostnega javnega izobraževanja naslovil odprto pismo. Sviz Cerarja poziva, naj končno že pojasni, zakaj njegova vlada noče nehati uničujoče varčevati na področju izobraževanja in tudi znanosti. Pa bo ministrica Setnikar Cankarjeva odstopila?
