Denar raje za bazen kot za obnovo cest

ŠMARJE PRI JELŠAH – V naših krajih je navada, da župani radi zgradijo kaj novega in tako zaznamujejo svojo dobo vladanja. Resda se katera gradnja ponesreči, denimo da stadion in dvorana ob njem samevata, a mesto lahko to dolgoročno prenese na svoja pleča in plača. Gradbeni projekti so tudi zelo pomembni, saj dokazujejo (ne)uspešnost tistega, ki jih je obljubljal.

V Šmarju pri Jelšah je tak projekt kopališče. V kraju so ga nekoč že imeli, a so ga zaradi dotrajanosti pred dobrim desetletjem nehali uporabljati, ga zasuli ter na njem zgradili parkirišče. Ampak županski kandidat na volitvah pred tremi leti Stanislav Šket je v predvolilni kampanji opozarjal, da je »bazen v Šmarju tradicija, zgodovinsko dejstvo« ter da je občina leta 2011 sprejela sklep o projektni dokumentaciji, a se je z gradnjo bazena čakalo na boljše čase. In ti časi, je bil prepričan Šket, so prišli z njim na županskem stolčku.

Občinski svetniki so lani dobili na mizo idejno zasnovo investicije naravnega bazena, h kateremu se je župan nagibal še pred izvolitvijo, za zgled jim je bilo naravno kopališče v Radljah ob Dravi. Na več kot pet tisoč kvadratnih metrih površine bi kopališče lahko hkrati uporabljajo približno 160 kopalcev. Seveda so pomislili tudi na spremljevalne objekte, od garderobe in gostinske terase do igrišča za otroke in odbojko. Vrednost takega kopališča z davkom je bila ocenjena na dober milijon evrov. Svetniki so – vprašanjem navkljub – predlog podprli s 17:0.

Za prvo fazo, pripravo dokumentacije, je bilo v predračunu predvidenih 60.000 evrov, ki so jih načrtovali v letošnjem proračunu. Še pred njegovim potrjevanjem konec minulega tedna pa se je županu zapletlo s svetniki. Kot pojasnjuje svetnik Gorazd Močnik, je z drugimi svetniki iz SDS predlagal, da bi se 60 tisočakov namesto v dokumentacijo bazena preusmerilo v komunalne zadeve: »Znotraj občine je veliko cest za urediti, nismo imeli samo neke dotične ceste v mislih, ampak bi denar sorazmerno porazdelili po krajevnih skupnostih.« Dokumentacijo bi po zamisli SDS prestavili v naslednje leto. Ampak naslednje leto so lokalne volitve, Šket pa si osebno prizadeva kopališče postaviti do 2018., kot je pojasnil.

Medijska poročila so govorila, da je Šket predlog svetnikov SDS zavrnil. Močnik nam je pojasnil: »Po razmisleku ter pogovoru z zaposlenimi na občinski upravi smo se odločili, da pustimo ta sredstva v občinskem proračunu.«

Župan je takoj po seji za lokalni radio povedal, da so se »lepo, demokratično dogovorili«, da bo postavka za bazen ostala v proračunu. Šket meni, da so ceste dobro pokrili v svojem predlogu proračuna: »V letošnjem proračunu je na postavki cestni promet in infrastruktura načrtovanih 1,92 milijona evrov, od tega med drugim pol milijona evrov za upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest.« A pravi šmarski špetir se je nato razvnel zaradi lastnosti kopališča, ki je povzročila, da še v občinski upravi niso več enotni.

Naravno ali umetno?

Prvotna županova ideja, da bi šlo za naravno kopališče, je medtem postala predmet pomislekov krajanov, kar se je najverjetneje pojavilo že ob lanski idejni zasnovi, ko so nekateri svetniki, tudi Janko Šket, že opozarjali: »Lokacija za umestitev naravnega bazena v takšnih okvirih je primerna, za dolgoročni razvoj pa bi mogoče razmislili tudi o drugačni varianti.« In še najbolj so v minulem letu očitno tuhtali ter tehtali, ali naj bo kopališče res naravno ali pač klasično umetno, ki mu najpogosteje rečemo bazen.

Svetnik Močnik pravi, da je po trenutnih informacijah bolj navdušen nad klasičnim bazenom. »Če gremo na klasiko, lahko pozneje tudi zapremo bazen, da se uporablja vse leto. Na šoli je ogromno učencev in bi bilo smiselno, da funkcionira tudi pozimi. Poleti je lahko nekaj mesecev lepega vremena, lahko pa je tudi kratka kopalna sezona,« razlaga. Šket pravi, da bo gordijski bazenski vozel presekala komisija: »Na občinskem svetu je bila imenovana komisija za proučitev variante za naravno kopališče ali klasični bazen. Želim, da komisija čim prej začne delovati in oblikuje utemeljen predlog, o katerem bo odločil občinski svet.«

Zanimivo pri vseh teh odločitvah, predlogih ter utemeljitvah pa je, da še nimajo zagotovljenih sredstev za gradnjo kopališča ali bazena, čeprav bi župan Šket projekt rad končal naslednje leto. »Del denarja bomo zagotovili v občinskem proračunu, mogoče se bo občina lahko prijavila na kakšen razpis, del denarja bi morda pridobili prek javno-zasebnega partnerstva,« pojasnjuje morebitne vire. 
Vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Damjan Boštjančič je že v preteklosti videl možnost »sofinanciranja Evropske unije, in sicer da bi ta projekt priključili drugim projektom na ravni Savinjske regije«.

Ideja je, želja in zanos tudi, ko bo še denar, bodo Šmarčani slavili. Pa tudi ceste bodo uredili, zagotavljajo v en glas eni in drugi. Razumljivo: bodisi bazen bodisi kopališče – do njega bo nekako treba priti …