Trije podjetniki se v tujini prijavijo na javni razpis za postavitev ograje okoli ministrstva za okolje. Naročnik jih pokliče na razgovor, prvi se oglasi Stipe. Pokaže natančen načrt in postavi ceno: 35.000 evrov za ograjo na ključ.
Rekoč: »20.000 za material, 10.000 za delo, 5000 evrov pa je zaslužek firme.«
Naslednji je na vrsti Fikret. Pazljivo si ogleda prostor, nekaj riše po tleh in postavi ceno: 20.000 evrov. Pojasni jo takole: »15.000 evrov za material, 5000 evrov je strošek dela.«
Kot zadnji je na vrsti Košir.
Ne obremenjuje se z merjenjem, načrtom ali izračuni, nemudoma stopi k predsedniku komisije in mu šepne na uho:
»Moja cena je 220.000 evrov.«
Ta: »Kako, kako? Kako pa ste prišli do tega zneska?«
Košir kot iz topa: »100.000 evrov tebi, 100.000 evrov meni, 20.000 evrov pa bom plačal podizvajalcu Fikretu.«
Gorenjca se nacejata. Čez nekaj časa se oglasi prvi:
»Tako sem že pijan, da vidim vse dvojno.«
Takrat drugi potegne iz žepa bankovec za 100 evrov in reče:
»Na, tu imaš 200 evrov, ki si mi jih zadnjič posodil.«
