MARIBOR – Zaradi težkih socialnih razmer in slabega gospodarskega stanja v Podravju so tudi lani zabeležili nove primere deložacij tistih, ki niso več zmogli poravnavati stroškov. V mariborskem javnem stanovanjskem skladu so lani izvršili 24 deložacij, še 84 pa so jih zaradi delnega plačila dolga ali iz drugih razlogov vsaj začasno preložili.
Slabe razmere
Kot so pojasnili v mariborskem stanovanjskem skladu, do odloga deložacije poleg delnega plačila po navadi pride tudi v primerih, ko se tako dogovorijo bodisi zaradi čakanja na konec šolskega leta ali namestitve v dom starejših občanov.
»Zaradi slabih gospodarskih razmer, s katerimi je povezana tudi visoka stopnja brezposelnosti, se je tudi lani nadaljeval trend neplačevanja najemnin. To je eden od krivdnih razlogov za odpoved najemne pogodbe in lahko privede do deložacije najemnika,« so sporočili iz stanovanjskega sklada, ki poleg Mestne občine Maribor upravlja tudi stanovanjske enote v nekaterih sosednjih občinah.
Kot ob tem dodajajo, tudi letos ne predvidevajo večjega upada števila deložacij, še posebej ob dejstvu, da je sredi lanskega leta v veljavo stopila novela zakona o izvršbi in zavarovanju, ki omejuje možnosti odloga izvršbe na največ eno leto. Že ta trenutek imajo v mariborskem stanovanjskem skladu razpisanih šest deložacij, razpolagajo pa še s 125 izvršilnimi naslovi oziroma pravnomočnimi sodbami za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja.
Kot ob tem poudarjajo, glede na socialno stisko najemnikov politike deložacij ne želijo zaostrovati, a so zaradi subsidiarne odgovornosti lastnika stanovanja po zakonu zavezani plačilu obratovalnih stroškov in stroškov energentov, če tega ne stori najemnik, zato so prisiljeni tožbe za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanj vlagati prej kot v preteklosti.
Najemnike, ki se znajdejo v težkem finančnem položaju, zato pozivajo, da ne odlašajo in se pravočasno obrnejo po pomoč na center za socialno delo in nevladne humanitarne organizacije.
Poskušajo pomagati
Na mariborskem centru za socialno delo so v večini primerov vključeni v pomoč družinam in posameznikom, ki jih doleti deložacija, je povedala direktorica centra Frančiška Premzel. Tako z občino kot s stanovanjskim skladom sodelujejo ne le v konkretnih primerih, temveč tudi pri zagotavljanju bivanja svojim uporabnikom pred tem.
»Ko dobimo informacijo od uporabnikov, stanovanjskega sklada ali šele od izvršitelja, poskušamo iskati možnosti za poplačilo dolga s pripravo načrta, na kakšen način bo dolg poplačan. Seveda je to odločitev vsakega posameznika ali temu sledi in se načrta drži ali ne. Ob tem zaprosimo za odlog deložacije, ki je večinoma odobren,« je pojasnila Premzlova.
Preden pride do deložacije, po njenih besedah zagotovo izkoristijo vse mogoče oblike tudi materialnih pomoči za poplačilo dolgov. Če so občani upravičeni do denarne pomoči, ki jo izplačuje država, se velikokrat dogovarjajo za neposredno poplačilo dolga, če uporabnik s tem soglaša. V nasprotnem primeru mu nadaljnjega bivanja ne morejo zagotoviti.
Če pride do deložacije, lahko center za socialno delo pomaga le še s kratkotrajnimi namestitvami v programih, ki so na voljo, bodisi v kriznem centru za otroke in mladostnike, materinskem domu ali zavetišču za brezdomce. A ti programi so namenjeni posamezniku oziroma materam z otroki, nikakor pa ne celotnim družinam. Rešitve zato poskušajo skupaj z ljudmi poiskati tudi znotraj njihove socialne mreže.
