LJUBLJANA – Gibanje kratkoročnih kazalnikov v oktobru in novembru nakazuje upočasnitev gospodarske aktivnosti v Sloveniji v zadnjem četrtletju lani, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnostih je po zmanjšanju sredi leta jeseni stagniral, obeti za prve mesece leta ostajajo slabi.
Odvisnost
Po oceni Umarja se je realni izvoz blaga oktobra in novembra sicer rahlo povečal, a je v povprečju obeh mesecev ostal pod ravnjo tretjega četrtletja. Na Umarju to povezujejo predvsem z umiritvijo gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah, so zapisali v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo.
Nezadostno povpraševanje
Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je po zmanjšanju sredi leta 2011 jeseni stagniral. Obeti za predelovalne dejavnosti v prvih mesecih letos ostajajo slabi. Delež podjetij, ki v prihodnjih treh mesecih pričakujejo višji izvoz in skupno povpraševanje, se je januarja ohranil na podobni ravni kot konec lanskega leta, kar je sicer najnižja raven po koncu leta 2009. Kljub povečanju izvoznih in skupnih naročil se je delež podjetij, ki se soočajo z nezadostnim domačim in tujim povpraševanjem, še povečal.
Aktivnosti v gradbeništvu nekoliko več
V gradbeništvu je aktivnost od julija do novembra stagnirala na zelo nizki ravni. Vrednost opravljenih gradbenih del se je po oktobrskem zmanjšanju novembra povečala, a je bila pod ravnjo novembra leto prej.
Najnižje božičnice v zadnjih šestih letih
Trošenje gospodinjstev je konec leta ostalo skromno, januarja pa se je razpoloženje potrošnikov vidno poslabšalo. Novembrsko gibanje plač so zaznamovala izplačila trinajstih plač in božičnic, ki pa so bila najnižja v zadnjih šestih letih.
Tudi gospodarska klima se je januarja še poslabšala. Razpoloženje v predelovalnih dejavnostih se je sicer izboljšalo tretji mesec zapored, a še naprej prevladujejo podjetja, ki svoj poslovni položaj ocenjujejo kot slab.
Vse manj delovno aktivnih
Slabšanje razmer na trgu dela se je ob koncu leta nadaljevalo. Nadaljnje zmanjšanje število delovno aktivnih je po oceni Umarja posledica zmanjšanja v gradbeništvu, po drugi strani pa se v izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu število formalno delovno aktivnih še naprej povečuje.
Država se zadolžuje
Razmere na kreditnih trgih so se konec leta 2011 močno zaostrile, saj se je obseg kreditov domačih bank domačemu nebančnemu sektorju decembra močno skrčil. To je bila predvsem posledica obsežnih neto odplačil kreditov podjetij in nefinančnih inštitucij, se je pa nekoliko okrepilo zadolževanje države. Skupna neto odplačila so bila s skoraj 560 milijoni evrov najvišja doslej.
Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je lani znižal za skoraj 800 milijonov evrov, v letu 2010 pa so bili še zabeleženi neto prilivi v višini 1,1 milijarde evrov. Kreditna aktivnost se je ob koncu leta 2011 močno umirila tudi v evrskem območju. Neto odplačila kreditov nebančnih sektorjev so znašala 78,2 milijarde evrov, kar je bilo največ v zadnjih treh letih.
Za pokojnine država dala več
Banke, ki delujejo v Sloveniji, so novembra še povečale neto odplačevanje vlog in kreditov, najetih v tujini. ECB je z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja z zapadlostjo treh let nekoliko omilila likvidnostne pritiske tudi na slovenski bančni sistem. Slovenske banke so tako samo decembra okrepile obveznosti do evrosistema za skoraj 900 milijonov evrov, navaja Umar.
Javnofinančni primanjkljaj je v 10 mesecih leta 2011 znašal 1,377 milijarde evrov in je bil manjši kot v enakem obdobju predlani (1,854 milijarde evrov). Občinski proračuni so beležili 1,7 milijona evrov presežka, zdravstvena blagajna pa 54,3 milijona evrov primanjkljaja. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 1,247 milijarde evrov, kar je 3,7 odstotka več kot v enakem obdobju predlani.
