LJUBLJANA – Dohodki tistih, ki delajo po avtorski ali podjemni pogodbi, bodo z letom 2014 bolj obremenjeni, predvsem s prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Medtem sindikati pozivajo k previdnosti, saj imajo številne avtorske pogodbe elemente pogodbe o zaposlitvi.
Kaj vse se plača
Kot pojasnjujejo na Davčni upravi RS (Durs), se dohodki, izplačani na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb, letos ob izplačilu obdavčijo s 25-odstotno akontacijo dohodnine, ob upoštevanju zmanjšanja za 10-odstotne normirane stroške. Izplačevalec dohodkov po teh pogodbah mora obračunati tudi pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 4,55 evra ter v primeru podjemnih pogodb tudi 25-odstotni posebni davek na določene prejemke. Prav tako mora obračunati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85 odstotka.
Kateri prispevki bodo višji
Na podlagi pokojninske reforme so se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje letos že dvignili, in sicer s šestih (6) odstotkov na omenjenih 8,85 odstotka. V letu 2014 pa bo prejemnik dohodkov na podlagi drugega pravnega razmerja, npr. avtorske in podjemne pogodbe, vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če ne bo vključen v to zavarovanje po kakšni drugi podlagi. Za te prejemnike bo dohodek iz drugega pravnega razmerja od leta 2014 dalje obremenjen tudi s prispevkom delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 15,5 odstotka od dohodka, še navajajo pri Dursu.
Izkoriščani delavci naj sprožijo postopek za pridobitev pogodbe o zaposlitvi
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ocenjujejo, da je prav, da se uveljavlja načelo »vsako delo šteje«. Vendar ugotavljajo, da imajo številne avtorske pogodbe elemente pogodbe o zaposlitvi. Če tisti, ki delajo po avtorski pogodbi, ugotovijo, da so izkoriščani, naj sprožijo postopek za pridobitev pogodbe o zaposlitvi, je dejal izvršni sekretar pri zvezi Goran Lukič.
Predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl opozarja, da prekerni delavci nimajo predstavnika, ki bi se zavzemal za njihove pravice. »V zakonodaji zato velikokrat dobesedno izvisijo,« je dejal. Pravi, da bi si večina tistih, ki delajo prek avtorske pogodbe, z veseljem pridobila status samostojnega podjetnika. Ker pa so odvisni bodisi od sezonskega dela bodisi zaslužijo na mesec le med 500 in 600 evri, »se jim ne splača odpreti s. p., ker po plačilu prispevkov ne bi imeli niti za preživetje«.
Obetajo se spremembe pri študentskem delu
V gibanju so na facebooku že začeli kampanjo Novodobno suženjstvo, s katero bodo vsak teden osvetlili eno od težav mladih na trgu dela – od zaposlovanja do avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskega in agencijskega dela. Novembra pa pripravljajo konferenco, na kateri bodo obravnavali te oblike dela in predstavili konkretne primere.
Drugačna obremenitev s prispevki se namreč obeta tudi študentskemu delu. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlog zakona, ki bo urejal študentsko delo, še usklajuje, pričakujejo pa, da bo sprejet do konca marca 2014. Kot so navedli na ministrstvu, bodo dijakom in študentom skušali zagotoviti minimalno socialno in ekonomsko varnost ob hkratnem priznavanju uradnih delovnih izkušenj. Sicer pa bo predlog zakona sledil načelu »vsako delo šteje«, za kar se zavzemajo tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), ki sodeluje pri pogajanjih.
