ŽITNI KROGI

Delo nezemljanov ali potegavščina zemljanov?

Objavljeno 04. januar 2015 21.23 | Posodobljeno 04. januar 2015 21.24 | Piše: Oste Bakal

Nenavadni žitni krogi na pšeničnih poljih se v Sloveniji od 2000. pojavljajo skoraj vsako leto, in to predvsem v severovzhodnem delu države.

Prvi žitni krog pri nas se je pojavil leta 2000 v Pečarovcih. Foto: Ivan Gerenčer

V tem tisočletju dejansko ne mine poletje, da se kje nad Slovenijo, podobno se dogaja tudi v številnih drugih državah po svetu (na Hrvaškem, Madžarskem, v Angliji, Franciji, na Norveškem...), ne bi pojavili nenavadni žitni krogi. Domišljijo burijo zlasti na našem severovzhodu.

Čudni zvoki in svetloba

Niti lani ni šlo brez njih. Pojavili so se okrog 5. junija v Slovenskih goricah, ko so v bližini športnega vzletišča Čagona pri Cerkvenjaku opazili lik v žitu. Sestavljen je bil iz večjega kroga, ki sta se ga dotikala manjša. Med prvimi jih je odkril študent biosistemskega inženiringa Matej Lajh, ki je povedal, da je tisto noč zaznal nenavadne zvoke. Slišali naj bi jih tudi njegovi sosedje, ki so videli še luči na nebu. Zjutraj so se pojavili žitni krogi, podobni tistim izpred treh let, ki so nastali v nekaj kilometrov oddaljeni vasi Sveta Trojica v Slovenskih goricah.

Matej je ponoči, poglobljen v enačbe, slišal čudne glasove. Ko je naslednje jutro pogledal s terase na njivo, je zagledal tako lepo oblikovane kroge, da bi jih s šestilom težko narisal. Čez nekaj mesecev so objavili, da so lepo vidni tudi na Googlovih zemljevidih, kjer je na kraju, kjer so bili, trava bolj zelena. Zanimivo je tudi, da okrog njih ne raste nič drugega.

Vprašanja brez odgovorov

Medtem ko večina ob tem le zamahne z roko, si nekateri želijo natančnejših pojasnil, kako so nastali. V večini raziskanih primerov na svetu je bilo dokazano, da so bili delo človeka. Vprašanja, kako to, da se pojavljajo še posebno v bližini letališč, kjer vse skupaj spremljajo neznani glasovi in nenavadne lučke, pa ostajajo brez odgovorov. Nekateri so prepričani, da jih narišejo nezemljani, ki pridejo k nam s svojimi plovili, drugi verjamejo, da so natančni liki na poljih le potegavščina navihanih zemljanov.

Prvi žitni krog naj bi v Sloveniji nastal leta 2000 v Pečarovcih na Goričkem, potem so se pojavili še v okolici Ptuja, Ljutomera, Murske Sobote, Lenarta... V noči na 20. junij 2000 se je v Pečarovcih pri Murski Soboti na njivi Zelkovih pojavil prvi pri nas. Do zdaj najpopolnejšega so v noči na 18. julij 2006 opazili v Krapju pri Ljutomeru. V žitnem krogu s Pobrežja pri Ptuju so našli ptičje gnezdo, polno jajc. Žito okoli gnezda je bilo poležano, a nobeno jajce ni bilo poškodovano. Leta 2009 je bil Franc Kološa iz Gorice pri Puconcih v Prekmurju močno presenečen, ko je želel požeti pšenico na svoji njivi. »Gotovo je, da nihče ni prišel zraven, ker sta kroga sredi njive. Vse mi je nekako sumljivo, kajti tudi na drogu daljnovoda je bil zvit kabel, kar kaže, da bi vse skupaj lahko prišlo po daljnovodu. A tudi to je malo verjetno, saj bi potem lahko zgorela pšenica. Kakor koli že, pustili smo ju, saj se tam ni dalo požeti, preostalo smo poželi,« je takrat razlagal Kološa.

Po prepričanju domačinov leta 2010 na pšeničnem polju v Rakičanu pri Murski Soboti niso nezemljani pustili svojih sledi, temveč bi to prej lahko bili kakšni spretni šaljivci. Omenimo še dva primera žitnih krogov iz Porčiča pri Sv. Trojici, v katerih je tudi nekaj simbolike. Legenda namreč pravi, da so se na območju današnje trojiške cerkve pojavljale tri svetlobne lučke, zato so potem tam, kjer so jih opazili, zgradili mogočno cerkev. Tudi zdaj ljudje opažajo svetlobne lučke, leta 2011 pa so se dvakrat pojavili po trije žitni krogi v različnih kombinacijah.

 

Štirinajst let, trinajst primerov

V Sloveniji je bilo od leta 2000 dokumentiranih točno 13 večjih in odmevnejših primerov pojava žitnih krogov. Začelo se je v Pečarovcih (leta 2000), sledili so Pobrežje – Videm pri Ptuju (2005), Krapje pri Ljutomeru (2006), Studence pri Žalcu (2006), Pobrežje pri Ptuju (2007), Maribor (2007), Krapje (2007), Murska Sobota (2009), Gorica pri Puconcih (2009), Rakičan pri Murski Soboti (2010), dva primera Zgornji Porčič pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah (2011), Čagona pri Cerkvenjaku (2014).

 

Različne oblike likov

Prve kroge v žitu so odkrili v Angliji leta 1678. Od takrat se pojavljajo vsako leto. Pozneje so jih našli tudi drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi in na Japonskem. Liki navadno nastanejo ponoči na poljih pšenice, ječmena, oljne repice, ovsa, sončnic in drugih rastlin, a tudi na peščenih tleh ali v snegu. Rastline v liku so upognjene, vendar niso poškodovane. Če žito še ni zrelo, upognjeno raste naprej. Niti ena sama bilka ni zlomljena. V nekaterih likih je žito poležano v več plasteh in bilke so v vsaki plasti obrnjene v drugo smer. Včasih je tudi spleteno v nekakšne kite.

 

Deli s prijatelji