MARIBOR – Več kot 65.000 malih delničarjev se je verjetno že pred časom sprijaznilo z dejstvom, da bodo ostali brez svojih vložkov v obubožana z mariborsko nadškofijo povezana finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva. Tudi po tem, ko je od ponedeljka v stečaju še Zvon Ena, so v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) prepričani, da bi bile mogoče tudi drugačne rešitve. V Mariborski nadškofiji odločitev sodišča o stečaju obžalujejo.
Najbolj bodo trpeli mali delničarji
»Nadškofija Maribor je kot solastnica Gospodarstva RAST, d. o. o., ki je v stečaju in katere hčerinska družba je Zvon Ena Holding, d. d., do zadnjega vlagala napore v iskanje rešitve za Zvon Ena Holding, d. d., v okviru omejenih možnosti, ki so nastopile po razglasitvi insolventnosti. Odločitev sodišča o stečaju obžalujemo, predvsem zaradi malih delničarjev in upnikov družbe, za katere stečaj pomeni najslabšo rešitev, vendar smo jo primorani spoštovati. Zahvaljujemo se vsem, ki so konstruktivno sodelovali pri iskanju rešitve,« so zapisali v izjavi za javnost v Nadškofiji Maribor.
Usodno rivalstvo cerkvenega vodstva
Kot poroča STA, je predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković vseskozi poudarjal, da bi stečaj, ki je najslabša opcija za male delničarje, saj bodo zdaj ostali brez vsega, morda bilo mogoče preprečiti, če bi cerkveni predstavniki nastopali enotno ter pri tem pozabili na medsebojno rivalstvo.
»Sprašujemo se, ali bomo kdaj spoznali akterje iz slovenske cerkve, ki so izdatno pripomogli k nerazumni pasivnosti uradnega Vatikana, ki se razen z angažiranjem finančnih svetovalcev iz Rothschilda ni izdatneje finančno vpletel v morebitno reševanje nasedle barke. Če se iz lokalnih cerkva lahko prelivajo pozitivna sredstva v Vatikan, bi se ta morala po načelu solidarnosti prelivati tudi nazaj, ko so te v težavah,« so prepričani v društvu.
Kot ugotavljajo, se je po menjavi v mariborski nadškofiji novi nadškof Marjan Turnšek aktivno, v nasprotju s svojim predhodnikom, vključil v reševanje nasedlih finančnih naložb nadškofije, skupaj z novim ekonomom Lojzetom Cviklom. A sta ob tem očitno ostala sama, saj je parcialno unovčevanje zastavljenega premoženja poleg NKBM med prvimi začela tudi cerkvena družba Metropolitana.
Sodišče podarilo 172 milijonov botrom iz ozadja
V društvu zdaj od cerkvenih institucij pričakujejo, da bodo preiskale, kdo vse je prekoračil svoja pooblastila, morebitna negospodarna dejanja bivših nadzornikov in poslovodstev pa naj preveri sodišče. Če bodo odkrili elemente negospodarnih dejanj, lahko naložijo povrnitev finančne škode tudi z zaplembo osebnega premoženja, kar bi bilo po njihovem pomembno vsaj iz moralno-etičnih razlogov.
Sicer pa je bilo po Stankovićevem mnenju stečaj Zvona Ena mogoče napovedati takoj po potrjeni »uspešni prisilni poravnavi telekomunikacijske družbe T-2«, katere donedavni največji lastnik Zvon Ena je bil po njegovem mnenju razlaščen na dvomljiv način.
»Pri lanski dokapitalizaciji namreč ni mogel sodelovati, saj mu v osemdnevnem roku med velikonočnimi prazniki za to ni uspelo dobiti obveznega privoljenja sodišča,« zatrjuje prvi mož društva MDS, ki se sprašuje, ali ni sodišče s to potezo morda 172 milijonov evrov kapitala T-2 poklonilo sedanjim lastnikom T-2 in njihovim »botrom iz ozadja«.