Petek, 13., je bil po svoje vseeno zadovoljiv dan. Dobil sem plačo in lahko poklical mehanika, da naroči prednje diske. Tokrat pa sem plačilno listo pregledal natančneje – po navadi samo ošinem končni znesek za izplačilo – in šokiran spoznal, koliko mi vzame država. In ji še plača delodajalec.
Ob trošarinah za bencin, cigarete, alkohol, dohodnini in DDV plačujem še enega delavca. Kje? V javni upravi, tej, ki bo štrajkala.
Jaz bi ji pravico do stavke enostavno vzel. Podobna je Grkom, plačanim celo zato, ker so prišli na delo pravočasno in s postriženimi nohti. Pa poglejmo, kaj manjka našim birokratom, od onih za okenci do policajev in učiteljev. Četudi imajo nekateri samo 900 evrov plače, jo imajo – zagotovljeno 15. vsak mesec. Regres tudi. Delajo bolj kot ne od osmih do treh, če pa že potegnejo, imajo plačane nadure. Malica in potni stroški so zagarantirani. Dopust vzamejo, kadar hočejo in kolikor hočejo (razen ubogih učiteljev, ki se morajo prilagajati počitnicam). Če kihnejo, gredo na bolniško.
Pa v gospodarstvu? Garanje tudi za samo 600 evrov, plače se nižajo iz meseca v mesec, vsi so na pogodbi. Ali pa imajo na listu minimum, nekaj pa dobijo še na roke, kar je sploh fajn za penzijo. Pred časom sem se odzval povabilu na komercialno TV-postajo in vzel dan dopusta, da sprobam. Urednik, kar naj bi postal tudi jaz, mi je pokazal kredenco, polno antibiotikov in drugih arcnij. »Tukaj smo vsi na s. p. in nikoli bolni.« Ostal sem na Novicah, kjer si lahko privoščim celo dva tedna dopusta. Treh niti ne zahtevam, vem, da bi me odgovorni šlatal za čelo. A pravico imaš po zakonu? Pejt k Jezuščku jokat.
Sploh pa ne veš, a bo služba tudi jutri. Četudi firma ne gre v stečaj, ukinejo tvoje delovno mesto in greš čohat vogale na cesto. V zadnjih štirih letih je v javnem sektorju 9000 zaposlenih več, v gospodarstvu pa 80.000 manj!
Predsednik združenja Manager Dejan Turk ima prav, češ da je stavka javnega sektorja krivična do garačev v gospodarstvu. Proti stečaju države plujemo na ladji, ki bo vzela na morsko dno več potnikov kot Titanik: ako umremo delavci v podpalubju, tudi birokratkom na krovu ni pomoči. Bil bi že čas, da se tega zavedajo.
