Delal do konca, plač pa od nikoder

LEVEC – Nekdaj največji prodajno-servisni center v celjski regiji Renault RSL v Levcu je bil že večkrat v središču pozornosti. Še posebno pred 11 leti, ko so v petek, 13. februarja, v Brilejevi ulici v Ljubljani za volanom renaulta laguna našli mrtvega Matjaža Podmiljšaka, sina lastnika omenjenega podjetja. Šlo naj bi za mafijski obračun, njegova smrt pa je do danes ostala zavita v tančico skrivnosti. Da se je Matjaž zapletel v nečedne posle, je bilo jasno že leta 1998, ko so ga na celjskem okrožnem sodišču obsodili na štiri leta in pol zapora kot domnevnega vodjo združbe, ki se je ukvarjala z organizirano krajo, predelovanjem in preprodajanjem avtomobilov višjega cenovnega razreda.

Kljub temu da so prišli na slab glas, so v RSL Levec radi poudarjali, da imajo pri prodaji in servisiranju vozil dolgoletne izkušnje pa tudi najsodobnejšo servisno in diagnostično opremo. A danes je vse to le še bleda senca nekdanjih dni. Nekdaj sodobno urejen, oblegan in prostoren prodajni prostor v Levcu je kot hiša duhov in je na prodaj. Upniki so seveda banke. Servis pa je Jani Podmiljšak, brat umorjenega Matjaža in drugi sin lastnika, nedavno prenesel na novo firmo, ki še vedno posluje.

»A pred desetimi leti so bili drugi časi, ko je bilo denarja v izobilju in smo z veseljem delali tudi prek polnega delovnega časa, saj smo zato vselej dobili tudi kakšen dodaten evro in še pohvalo. Nekdanji vodilni so znali ceniti naše delo. Zavedali so se, da smo mi delavci tisti, ki delamo v zadovoljstvo strank,« začne obujati stare dobre čase Aleš Kržišnik. V Renaultu RSL je bil zaposlen do junija lani, lani, ko je bilo za njim dobrih 14 delovnih let, pa ni mogel več zdržati. Kot pravi, je začelo iti vse skupaj navzdol leta 2013, ko so prvič zamujale tudi plače.

Od tožb odstopili

»Tisto leto je Renault vsem v Sloveniji začasno vzel koncesijo za prodajo, saj so želeli, da se določene stvari izkristalizirajo. A lani nam pogodbe za prodajo niso več obnovili in tako smo februarja lani salon v Levcu tudi izpraznili,« pravi Aleš, ki je v firmi delal do 26. junija. »Plače so začele zamujati, izplačevali so nam jo v dveh, tudi treh in še več delih. In takrat sem tudi prvič podvomil, da morda tudi niso plačani vsi prispevki. Na Durs (zdaj Furs) sem naslovil vlogo in moje domneve so se potrdile. Zato se nas je nekaj zaposlenih takrat dogovorilo tudi za sestanek na sindikatu, da bi nam svetovali, kako naprej. In predlagali so nam, da gremo v tožbo. A potem se je direktor Jani Podmiljšak odločil, da bo ustanovil novo firmo, in nekaterim obljubil v njej novo zaposlitev. Rekel jim je, naj zato nikar ne tožijo, saj sicer denarja ne bo in da jim bo vse, kar jim dolguje, po obrokih vrnil,« pravi naš sogovornik, ki je bil edini, ki se za prezaposlitev ni odločil, temveč se je raje prijavil na zavod za zaposlovanje.

Danes še vedno čaka na okoli 6000 evrov, kolikor mu delodajalec dolguje za plače, regrese in odpravnino. »Če tega denarja ne bom dobil, ga bom poskušal iztožiti,« pravi Aleš, ki je v tej bitki ostal sam. Kot nam je povedala Mojca Stropnik, sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Savinjska, se namreč drugi za tožbe niso odločili. »Kršitve so bile, o njih smo obvestili tudi inšpektorat za delo. A je delodajalec večini zagotovil, da jih bo znova zaposlil v novem podjetju, zato so si premislili. Pa tudi zato, ker bi moral vsak, ki bi vložil tožbo zoper delodajalca, sam plačati sodno takso, denarja zanjo pa tisti, ki so že tako prikrajšani za plače, običajno nimajo in so v veliki stiski,« razloži dileme opeharjenih delavcev Stropnikova.

Sicer je Inšpektorat RS za delo pri delodajalcu RSL Levec v zadnjih treh letih opravil dva inšpekcijska pregleda in ugotovil tudi kršitve. »Zaradi neizplačevanja plač smo delodajalcu izdali odločbo in ga spomnili, da je dolžan spoštovati predpise in delavcem in delavkam na bančni račun izplačevati plače in nadomestila najpozneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Prav tako smo mu izdali odločbo o prekršku,« pojasnjujejo na inšpektoratu za delo. A te delodajalec ni spoštoval, zato so mu inšpektorji naložili plačilo globe v znesku dobrih 4100 evrov. Ker pa je delodajalec celo oviral njihovo delo, so mu naložili še plačilo dodatnih 1500 evrov denarne kazni.

Najprej banke in Furs, nato delavci

Direktorja še delujočega servisa Janija Podmiljšaka nam ni uspelo priklicati, zato smo se obrnili na očeta Jožeta Podmiljšaka, ki je še vedno tudi lastnik vseh nepremičnin. Na vprašanje, ali nameravajo Kržišniku plačati okoli 6000 evrov, kolikor naj bi mu bili dolžni, je jasno in glasno zatrdil, da bo ta denar zagotovo dobil. »Nihče od delavcev, ki jim še kaj dolgujemo, ne bo za nič prikrajšan,« je napovedal Podmiljšak, ki še vedno aktivno sodeluje pri reševanju razmer. Pravi, da je njihova prva skrb, da poplačajo dolgove do bank in Fursa, potem bodo prišli na vrsto tudi delavci.

»Vendar se nihče ne vpraša, kaj je bilo v ozadju in zakaj se je to, da Kržišnik, ki je mimogrede nečak moje žene, ni več zaposlen pri nas, sploh zgodilo. Da se ni držal delovnega časa, da so stranke velikokrat čakale nanj, skratka, z mojim sinom, ki je zdaj direktor, sta imela veliko težkih ur,« pove Podmiljšak, ki je firmo ustanovil leta 1970 in v najboljših časih v njej zaposloval 52 ljudi. Pred desetimi leti se je upokojil in takrat so se težave začele kopičiti. Pri izbiri direktorjev pa tudi niso imeli vselej srečne roke, zato je trdno odločen, da pri imenovanju tretjega ne bo več sodeloval. »A dokler bo tudi naša delovna zakonodaja takšna, kot je, ne bomo imeli dobrih in sposobnih ljudi, ki bi bili pripravljeni vestno in pošteno delati,« sklene naš sogovornik.