Delajo za WD-40 in dratpiršne

Lani je Društvo soška fronta, ki šteje več kot 250 članov, proslavilo 20-letnico delovanja. Na spletni strani Pro Hereditate so zbrali in opisali slovenske muzeje, ki hranijo ostaline prve svetovne vojne.

Član društva Simon Kovačič sicer pravi, da največje zbirke niso tudi najboljše, navadno so le skladišče materiala. A vseeno je bolje, da ljubitelj predmete zbere in postavi na ogled. »Po teoriji varuhov kulturne dediščine je bolje, da vse propade, kot pa najde prostor pri zasebnih zbiralcih,« benti Simon. Tudi naša izkušnja z velikimi je slaba. Čeprav se Kobariški muzej kiti s pomembnimi domačimi in tujimi priznanji, ki jih je prejel za svoje zbirke, se jim ni zdelo vredno, da bi za naš časnik odgovorili na vprašanja, ki smo jim jih zastavili!

V Bovcu so sicer kar trije manjši muzeji: Mali muzej soške fronte Bovec, ki ga vodi Miloš Domevšček, muzejska zbirka Iva Ivančiča, ki velja za enega najboljših poznavalcev bojišč v Zgornjem Posočju, ter vojaška zbirka Zbogom orožje 1915–1917, za katero skrbi Sašo Prochazka. V Breginju sta dve: etno-vojna Breginj Zdravka Mazore in muzejska Stol 1915–1917 Zdravka Marcole. V Drežnici so Botognice Mirka Kurinčiča, Ivan Šavli pa ima v Idrskem zbirko Posočje 1915–1917.

Ivo Krajnik je odkopal vse možne lokacije v bližini Kobarida in je eden izmed najditeljev topov v Soči pod Napoleonovim mostom. Izbor, ki je na ogled v omenjenem mestu, je poimenoval Poti umika pri Kobaridu 1917. Bojan Rustja pa je prav tako v Kobaridu uredil zbirko Alberto Picco.

Bojan Pisk je v Slapu ob Idrijci postavil na ogled Muzejsko zbirko na Pečinah. Na Predmeji pri Ajdovščini Dušan Bizjak zbira vse, kar je staro. Zdenko Mužič ima na Banjšicah Mali muzej prve svetovne vojne. Dragica Žejn pa na Colu nadaljuje muzejsko tradicijo pokojnega moža Janka.

V Kanalu je etnološko-rezbarska zbirka Franca Jerončiča, v kateri so tudi predmeti iz prve svetovne vojne.

David Erik Pipan ima v Novi Gorici zbirko 2. gorskega strelskega polka, edine slovenske enote, ki se je borila skoraj na vseh najhujših bojiščih soške fronte. Posebnost so avstro-ogrske značke slovenskih polkov. Na ogled so od skoraj vseh enot, ki so jih rekrutirali na območju Slovenije.

Rok in Jordan Boltar imata v Solkanu Mali vojni muzej soške fronte 1915–1917. V Vojašnici Janka Premrla - Vojka v Vipavi deluje Vojni muzej Vipava – Soška fronta 1915–1917. Lastnik je štabni vodnik Mitja Močnik, ki je tam zaposlen.

Tudi Društvo soška fronta ima v Šempetru pri Gorici muzejsko zbirko, Ivan Rudolf pa se s svojo lahko pohvali na Črnem Vrhu nad Idrijo. V idrijski občini je v Spodnji Kanomlji še Rastova zbirka, v središču mesta pa Vojni muzej Slavka Moravca. V Koštaboni pri Kopru je na ogled izbor Leona Oblaka.

Med najbogatejše v Sloveniji spada Vojni muzej v Logatcu Janeza J. Švajncerja, zgodovinarja, publicista in veterana vojne za Slovenijo. Razstavlja več kot 2800 odlikovanj in prek 800 avstro-ogrskih znakov iz prve svetovne vojne, kar je največja tovrstna zbirka pri nas. V Slovenskih Konjicah ima Robert Vrečko zbirko predmetov iz obdobja, ki ga zaznamujejo besede: »Vse za vero, dom in cesarja.« Zbirko prve svetovne vojne ima v Žirovnici Anže Mrak.

V najlepšem objektu, stolpu v kraju Lokev, ima muzej Tabor Srečko Rože. Zelo lep izbor, za katerega je od 1994. prejel že 43 plaket in priznanj.

V vseh malih muzejih je vstopnina simbolična, največkrat so to prostovoljni prispevki, ki jih Anže Mrak iz Žirovnice slikovito opiše: »Prispevki za WD-40 in dratpiršne (žična krtača, op. a.).«