LJUBLJANA – Ustavno sodišče je ugotovilo, da so določbe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na sklepanje kolektivne pogodbe, v neskladju z ustavo. To neustavnost mora zakonodajalec odpraviti v dveh letih, do tedaj pa bo še vedno veljala obstoječa ureditev.
Pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju je na ustavno sodišče novembra 2010 vložila konfederacija sindikatov Pergam. Izpodbijala je določbe zakona, ki se nanašajo na veljavnost aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor. Te namreč za veljavnost aneksa kot izključni pogoj ne zahtevajo več podpisov večine vseh reprezentativnih sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ampak zadostujejo podpisi manjšega števila sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.
Soglašali le Štrukljevi
Na podlagi tako spremenjenega zakona je prišlo do sprejetja aneksa h kolektivni pogodbi, s katerim so začasno zamrznili plače in odmaknili odpravo plačnih nesorazmerij v čas boljše gospodarske rasti. In to kljub temu, da je z aneksom soglašal le del sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Branimirja Štruklja, ne pa tudi drugi del sindikatov pod vodstvom Janeza Posedija. Štrukljevi sindikati so namreč zastopali več kot 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.
Za sklenitev aneksa po določbi, ki je zahtevala soglasje večine števila sindikatov, pa zgolj Štrukljev del sindikatov ne bi zadostoval, ampak bi potrebovali tudi podpise Posedijevih. Ti so ob tem opozarjali, da je nedopustno, da se z zakonskim znižanjem kvoruma nadomesti manjkajoče soglasje sindikatov.
Neskladno s sindikalno svobodo
Zato so zakonsko novelo dali v presojo ustavnemu sodišču, ki je sklenilo, da je omenjena ureditev v neskladju s sindikalno svobodo iz 76. člena ustave. Zakonodajalec je namreč možnost kolektivnega dogovarjanja o plačah uredil enotno za vse javne uslužbence, ureditvi s kolektivno pogodbo pa je prepustil zavezujoče urejanje pomembnih vprašanj plač vseh javnih uslužbencev in ob tem izključil možnost, da se s kolektivno pogodbo nižje ravni dogovori drugačna ureditev.
Izpodbijana ureditev tako po mnenju ustavnega sodišča posega v sindikalno svobodo. Tak poseg je sicer do neke mere dopusten, a je v tem primeru nesorazmeren, saj omogoča sklenitev kolektivne pogodbe, čeprav ji nasprotuje reprezentativni sindikat, ki edini združuje javne uslužbence iz posamezne dejavnosti ali poklica javnega sektorja. Ureditev omogoča sklenitev pogodbe tudi tedaj, ko ji nasprotujejo reprezentativni sindikati, v katere je včlanjenih več javnih uslužbencev posamezne kategorije kot v reprezentativne sindikate, ki ob zastopanju iste kategorije podpirajo njeno sklenitev, opozarja ustavno sodišče.
Pri tej presoji se ustavno sodišče sicer ni opredelilo do tega, ali bi bil poseg prekomeren tudi, če bi bila ureditev reprezentativnosti za sklepanje kolektivne pogodbe za javni sektor drugačna.
Dve leti za odpravo protiustavnosti
Ustavno sodišče je državnemu zboru (DZ) za odpravo protiustavnosti določilo rok dveh let, do tedaj pa se še vedno uporablja izpodbijana ureditev in kolektivna pogodba za javni sektor s sprejetimi aneksi. Kot pojasnjujejo, so se za takšen način izvršitve svoje odločbe odločili zato, ker sicer ne bi mogli predvideti finančnih posledic za proračun.
Takšen način izvršitve pomeni, da niti že sklenjena kolektivna pogodba za javni sektor ter aneksi k njej niti morebitni novi aneksi ali pogodba, sklenjeni na podlagi zdajšnje, sicer neustavne ureditve, ne morejo biti neveljavni.
Pet proti štirim
Odločitev je ustavno sodišče sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali Dunja Jadek Pensa, Marta Klampfer, Jasna Pogačar in Ernest Petrič. Pogačarjeva je dala tudi odklonilno ločeno mnenje, v katerem med drugim ugotavlja, da ustava izrecno ne predpisuje zakonskega urejanja načina izvrševanja sindikalne svobode in ne predvideva možnosti njenega omejevanja. Po splošnem pravilu iz 15. člena ustave lahko zakon predpiše način njenega izvrševanja, če je to nujno zaradi njene narave, omejitve so dopustne zaradi pravic drugih ali varstva javnega interesa, piše Pogačarjeva.
Po njenem mnenju pravila za ugotavljanje veljavnosti, ki dajejo večjo reprezentativnost tistim sindikatom, ki skupaj dosežejo vnaprej določeno mejo zastopanosti javnih uslužbencev, samo po sebi ne more omejevati delovanja reprezentativnih sindikatov, če imajo ti možnost, da se prostovoljno in svobodno odločajo o tem, ali bodo sodelovali pri kolektivnem pogajanju, in o tem, katere interese bodo glede na interese članov, ki jih zastopajo, skušali uveljaviti v okviru skupnih vprašanj.
Za izplačilo nekaj sto tožb
V Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) so prepričani, da bo ugotovitev ustavnega sodišča, da je zakon v tem delu neustaven, pospešila reševanje individualnih zahtevkov delavcev na delovnih sodiščih glede izplačila tretje in četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Delavci so namreč po navedbah sindikata vložili na sodišča nekaj sto tožb za izplačilo obeh četrtin. Odločitev sodišč pričakujejo kmalu.
