Emina, Melisa, Maša in Alisa so pozorno poslušale Marka Galeta z ljubljanske srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, ki jim je v prostorih Toyota Centra Ljubljana na kratko povedal, kaj počne avtokaroserist. »Kadar se zgodi prometna nesreča, je pločevina poškodovana. Klepar jo najprej postavi v prvotno stanje, nato pa jo ličar prelakira. Kdor dela kot klepar, mora imeti občutek za delo s kovinami in obliko, ličar pa dober smisel za barve. Drug brez drugega ne moreta, poklic avtokaroserista pa združuje oboje: poklica avtokleparja in avtoličarja,« je pojasnil Gale.
Radovedne punce
Dekleta iz devetega razreda osnovne šole Martina Krpana v Ljubljani so se udeležile akcije Dan za punce, ki jo v sodelovanju z naravoslovno-tehniškimi srednjimi šolami in podjetji naravoslovno-tehniške smeri organizira Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), predvsem iz radovednosti, saj že imajo določene cilje za šolanje (ena bi bila rada frizerka, druga fotografinja, tretja bi šolanje nadaljevala na gimnaziji, četrta pa bi bila ekonomistka). Za projekt so izvedele pri krožku o spoznavanju poklicev in prišle pogledat, za kaj sploh gre, ker imajo rade avtomobile, so povedale in mirno priznale, da si pred tem sploh niso predstavljale, kaj počne avtokaroserist.
Medtem ko so jim Toyotini mojstri pokazali delo v kleparskih in ličarskih delavnicah, jih je opazoval tudi Tomaž, dijak drugega letnika srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad, ki je bil tam ravno na praksi. »Ne bi bilo slabo, če bi bilo več deklet. Delo sploh ni fizično tako težko, da ga ne bi mogle opravljati,« je dejal mladenič.
Meja med spoloma
se briše
Tudi dekletom se je zdelo, da delo ni prenaporno, predvsem pa so bile presenečene, kako čisto je v kleparskih in ličarskih delavnicah. Seveda jih je zanimalo, kakšne so možnosti za zaposlitev in nadaljnje šolanje. Izvedele so, da imajo dijaki, ki se učijo za avtokaroserista, v prvih dveh letnikih po tri tedne obvezne prakse, v tretjem pa kar pol leta. Predvsem pa so želele izvedeti, kolikšna je plača karoserista. Tukaj so dobile malce manj konkretne odgovore, saj je plačilo precej odvisno od znanja in izkušenj, podjetja in od tega, koliko dela ima avtokaroserist, so jim razložili. Kakor je povedal Leon Kušter, direktor poprodaje v Toyota Centru Ljubljana, s srednjo poklicno in strokovno šolo Bežigrad že dlje uspešno sodelujejo, zdaj pa so jih prosili, ali lahko v njihovem podjetju organizirajo Dan za punce, saj med dekleti ni pretiranega zanimanja za tovrstne poklice.
»S ponosom lahko povem, da ne bodo prva dekleta, če se bodo odločila za ta poklic. V zadnjih desetih letih se punce redno vpisujejo v program šolanja za avtoserviserke in avtokaroseristke – ne sicer množično, a ena ali dve na generacijo se vedno najdeta. Šolanje tudi končajo in nekatere tudi delajo kot avtomehaničarke,« je povedal Marko Gale, ki na šoli skrbi za praktično izobraževanje. »Za ta poklic ni treba biti moški. Ženske včasih podcenjujemo. Na severu Evrope je avtoličark že več kot polovica, v avtomehaniki pa je že kakšna četrtina deklet. Počasi bo to prišlo tudi k nam: meja med moškimi in ženskimi poklici se bo počasi zabrisala,« je sklenil Gale.
Dan za punce
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) želi s projektom Dan za punce zbuditi večje zanimanje deklet za poklice, kot so avtokaroseristka, varilka, operaterka CNC-stroja, orodjarka, programerka ter inženirka fizike, elektrotehnike ali strojništva. Razmere na slovenskem trgu dela kažejo veliko ponudbo kadrov družboslovnih usmeritev, največji primanjkljaj med poklici pa je po podatkih ZDS ravno na področju naravoslovno-tehniških usmeritev. Na Dan za punce se je prijavilo 167 deklet iz 35 osnovnih šol, ki so v četrtek obiskale eno od 12 sodelujočih podjetij.
