Dekleta pod avbo na moško žalost oddana

KAMNIK – Na sklepnem delu 43. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku je bila premierka Alenka Bratušek oblečena v zeleno bluzo, belo jakno in zeleno krilo, župan Kamnika Marjan Šarec v temno obleko in belo srajco z roza kravato. Voditelj bivše narodno-zabavne oddaje Na zdravje! Boštjan Romih pa se je pojavil v svečani temni obleki z belo srajco in rdečo kravato. In kako bi se odzvala publika, če bi prišli oblečeni v narodne noše?

Noša kot grb in zastava

Nemški kancler Helmut Kohl si je pogosto nadel nemško nošo, avstrijski narodnjak Jörg Haider je imel svoje gromovniške govore v avstrijski narodni noši, vsa norveška kraljeva družina je bila na odprtju zimskih olimpijskih iger v Lillehammerju oblečena v norveško nošo... No, pri nas tega nismo vajeni. Deloma tudi zato, ker smo zaradi vpliva narodno-zabavnih ansamblov za slovensko posvojili gorenjsko narodno nošo, slovenske noše pa nikoli nismo do konca opredelili.

Po mnenju etnologa Janeza Bogataja narodna noša ali, drugače povedano, pripadnostni kostum (tudi uniforma) ni za nacionalno pripadnost nič manj pomembna, kot sta grb in zastava. Je nespremenljiv del oblačilne dediščine, medtem ko je oblačilni videz spremenljivka, ki se je skozi zgodovino spreminjala. Nekoč so ljudje že navzven po oblačilih vedeli, od kod kdo prihaja, danes pa tega ni več. Oblačilna kultura je postala globalna. Prav zato je pomen kamniškega festivala velik.

V znamenju avb

V starem mestnem jedru Kamnika so se v štirih dneh zvrstile razstave, plesni in pevski nastopi, koncerti priznanih slovenskih skupin, godb in ansamblov pa vse do sejemske prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti.

Srčika letošnje prireditve so bila pokrivala narodnih noš – avbe. Skozi zgodovino in po pokrajinah so se spreminjale, šega pokrivanja pa je sledila zahtevi cerkve, naj imajo žene pokrito glavo. Bogato okrašeni čelniki avbe so izražali status osebe, ki jo je nosila. Hkrati je pomenilo, da je dekle pod njo oddano – poročeno.

Zofka Kokalj iz Britofa kot ljubiteljica narodnega blaga izdeluje gorenjske avbe in jih za druge tudi pere in popravlja. Kdor bi se tega lotil sam, bi namreč avbo uničil. Predvsem po naročilu jih izdeluje iz platna in žameta, kapo podloži s kartonom, čez pa našije roza blago in na vrhu še mrežasto tkanino. Zavijačke krasi z bleščicami in zlatimi nitmi, s katerimi dela motive srčkov, rož, grozdja in vedno žitnega klasja. Vsaka avba je unikat, z različno ceno, na sejmu pa jo je prodajala za 250 evrov, zavijačko pa za 120.

Poleg peč, ki so bile do sredine 19. stoletja najbolj splošno pokrivalo na Slovenskem, so slovenske kmetice in meščanke nosile številne različice avb (zavijače, javbe, pintle, pocive …), ki so močno utrdile tudi predstave Slovencev o oblačilnih navadah nekoč. Nosile jih niso le Gorenjke, temveč so bile razširjene povsod po Slovenskem z izjemo Primorske.

Razstavo avb, ki so jih posodili slovenski muzeji in zasebniki, je v Galeriji Mihe Maleša pripravila Alenka Pakiž, priredili pa so tudi tekmovanje za naj avbo. Za naj staro avbo so izbrali avbo Veronike Pogačar, članice Turističnega društva Radomlje, za naj novo avbo pa avbo Kamničanke Sonje Porenta.

V mokrih klompah

Kako lahko plešejo v velikih in nerodnih coklah oziroma klompah, so se spraševali gledalci, ki so na odru zatem spremljali plesno predstavo 26-članske folklorne skupine iz nizozemskega Utrechta.

»Imamo veliko prakse,« so povedali, razkrili pa so tudi dve skrivnosti. Gležnja pred izpahom varujeta dva para tesnih in debelih nogavic, drsenje na lesenih površinah pa pred nastopi preprečijo tako, da klompe pomočijo v vodo.

K sodelovanju so organizatorji zaradi izjemne lanske predstave ponovno povabili Akademsko folklorno skupino France Marolt, ki letos slavi 60-letnico, nastopu pa je sledil koncert Magnifica. Priljubljeni pevec je bil nekoč̌ tudi sam član skupine in je prav na folklornih vajah spoznal ženo Barbaro.

Letos so festival obogatili z novo vsebino. Na Malem gradu so prvič̌ predstavili oblačilno dediščino iz poznega srednjega veka s plesi iz 15. stoletja in predstavitvijo kostumov.

Festival, ki se ga je udeležilo skoraj 40.000 obiskovalcev, je sklenila povorka, ki jo je sestavljalo 2200 narodnih noš iz sto skupin. Igrale so pihalne godbe, mimo gledalcev so jahali konjeniki, vozili kolesarji, skupine iz različnih slovenskih krajev so vlekli traktorji – veterani in lojtrniki.