Dejan se že dolgih 17 let bori z rakom

KIDRIČEVO – Dejan Mlaker je star 33 let in je še vedno samski. Pa bi si želel, da ne bi bilo tako, da bi si ustvaril družino in živel tako kot njegovi vrstniki pri teh letih. A kaj ko se mu je življenje že kot najstniku obrnilo na glavo. Pri komaj 17 letih je namreč zbolel za eno od oblik raka limfnega sistema, strokovno imenovanega ne-hodgkinov limfom (NHL). Bolezen se mu je doslej že štirikrat ponovila. Prestal je presaditev lastnega kostnega mozga, številne operacije, kemoterapije in obsevanja. Pa še vedno ni zdrav, zato tudi za delo ni sposoben. »Pa bi rad delal. Vedno sem, ampak kaj ko me zaradi te moje diagnoze nihče ne sme zaposliti,« nam pove mladenič, ki se preživlja s socialno podporo. In s skromno invalidsko pokojnino, ki jo prejema njegova mama.

Zdravi se tudi alternativno

»Komaj plačava položnice. Niti ne vedno vseh, le tiste najnujnejše, in potem životariva do konca meseca. Druge, manj nujne, pa počakajo. A saj sva z mamo tega vajena in se nekako znajdeva,« pove Dejan, ki je imel težko mladost. Oče je namreč zapustil družino, ko je bil star komaj šest let, in tako sta z bratom že vse od takrat živela le z mamo. Denarja nikoli ni bilo v izobilju. Kot da to še ne bi bilo dovolj, je kot strela z jasnega Dejana zadela vest, da je zbolel. In to v letih, ko so njegovi vrstniki ravno zaključevali srednješolsko izobraževanje, se osamosvajali, se zaljubljali, šli na kakšno zabavo in skratka živeli življenje, kot ga živijo mladi, ki ravno prestopijo prag polnoletnosti. Dejan je takrat pristal v bolnišnici. Tistega obdobja se nerad spominja. »Bilo je zelo hudo, kemoterapije in obsevanja so me povsem izmučili,« pravi. V času, ko je bolezen mirovala, mu je vseeno uspelo končati srednjo šolo za ekonomsko-komercialnega tehnika. Zatem se je vpisal na fakulteto za računalništvo, a mu ni uspelo končati niti prvega letnika. Prizna, da je bil večkrat povsem brez volje, do kraja izmučen in utrujen. A se je kljub temu zaposlil in ponosno pove, da ima vsaj pet let delovne dobe. In še bi delal, če bi lahko, a ga noben delodajalec zaradi tega, ker je še vedno v postopku zdravljenja, ne sme zaposliti.

Rad bi bil koristen

»Trenutno je stanje sicer stabilno, a se še vedno zdravim. A ne samo s kemoterapijo, temveč tudi alternativno. Uradne medicine ne zavračam, ker če bi jo, danes ne bi bil več živ,« pravi Dejan. Z mamo sta drug drugemu v oporo. »Mama je vesela, ker rad kuham in tudi pecivo pečem,« se pohvali Dejan, ki se že dobro desetletje ukvarja tudi z glasbo. Blizu mu je rap. »S prijatelji sem pred desetimi leti posnel skladbo, v kateri rapamo, in na youtubu jo je pod naslovom Šterntal underground objavil Smiljan Mernik,« pove ponosno. Doda, da zahaja v dnevni center v Kidričevem, kjer se sicer srečujejo starejši in delajo razna ročna dela. »Meni je luštno, ker sem vsaj malo v družbi. Tudi šivati sem poskusil. Rad bi bil koristen za družbo, saj se mi zaradi tega, ker ne smem delati, že malo meša,« je iskren Dejan Mlaker.