Ko smo marsikje pričakovali Miklavža, se je v četrtek, 5. decembra, nad severovzhodnim Atlantskim oceanom poglobilo ciklonsko območje in se nato nad Severnim morjem pomikalo proti Baltskemu. Globok ciklon (imenovan tudi Xaver) se je naslednji dan, 6. decembra, iznad Baltskega morja počasi pomikal proti vzhodu. Spremljali so ga zelo močni vetrovi, nekatera območja severno od Alp pa so zajeli snežni meteži.
Poplavljena obalna mesta
Ob obalah Severnega in Baltskega morja je močan veter povzročil visoko plimo, ki je onemogočila normalno izlitje rek v morje. Zato so obalna območja na severu Evrope marsikje poplavljena. To je v letošnji jeseni že drug močan ciklon na tem predelu. Ciklonsko območje je v soboto, 7. decembra, počasi slabelo in se pomikalo naprej proti vzhodu. Pri nas v Sloveniji večjega njegovega vpliva nismo občutili. Predvsem v višjih predelih severne Slovenije je v teh dneh pihal zmeren do okrepljen severni do severozahodni veter. Po nižinah predvidoma ni presegel hitrosti 70 km/h.
Vremenski spomin na november
Letošnje novembrsko vreme je bilo tudi v Sloveniji izjemno pestro, v znamenju vetra, dežja, snega, neurij, poplav ter višjih temperatur zraka kot navadno. Močan veter smo izmerili v vseh treh dekadah novembra.
Burja na Primorskem, ki je novembra pihala kar 13 dni, in močan severni veter, ki je pihal vzdolž Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, sta za sabo puščala podrta drevesa ter v gozdovih povzročila ogromno škode, škodo na električnem omrežju in tudi več odkritih streh.
Dežja je bilo novembra v izobilju. Na Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerskem ga je padlo okoli 240 mm, kar je približno še enkrat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Drugod smo izmerili med 160 in 200 mm, kar je še vedno 50–90 mm več od dolgoletnega povprečja.
Reke so ponekod poplavljale, prav tako morje. Zaradi čezmerne namočenosti so se sprožali zemeljski plazovi.
Sneg je večkrat pobelil vrhove gora, na začetku druge dekade pa je snežilo tudi do nižin v delih Notranjske, Gorenjske in idrijsko-cerkljanskega območja. Sonce se je skozi oblake prebilo le redko, je pa zato oblačni pokrov zadržal toploto in ohranjal temperature zraka nad povprečnimi, čeprav je veter večkrat povzročal hladnejše občutke.
Najvišje dnevne temperature so v tem mesecu skoraj povsod še dosegle 18–20 °C, hkrati smo konec meseca že izmerili negativne temperature, najnižje od –4 do –8 °C, na Primorskem do –2 °C. Povprečne mesečne temperatura zraka so se tako gibale med 5 in 7 °C (na Primorskem 11 °C). December je prinesel zimski hlad.
Končno zimski počitek
Šele v zadnji tretjini novembra se je ohladilo pod ničlo, da so posevki ponovno pridobili nekaj odpornosti za preživetje nizkih zimskih temperatur. Petindvajsetega novembra so temperature v večjem delu Slovenije padle pod vegetacijski temperaturni prag 5 °C.
Letošnje vegetacijsko obdobje je tako trajalo 241 dni, v izpostavljenih predelih nekaj dni manj, na Obali in na Goriškem pa so bile temperature zraka vse do konca novembra nad temperaturnim vegetacijskim pragom. Čeprav se je jesenski pojavil vsaj dva tedna za povprečjem, je vegetacijsko obdobje zaradi poznega spomladanskega začetka trajalo le dan ali dva manj od povprečja. Tudi prva jesenska slana je bila razmeroma pozna, 25. ali 26. novembra. Le ponekod na izpostavljenih predelih Notranjske in v SV Sloveniji se je pojavila že v prvi dekadi oktobra. Temperature tal so se na globini 5 cm ob manjših dnevnih dvigih intenzivno spuščale ves mesec. Tako so se po vsej Sloveniji spustile za okoli 13 °C in se približale 0 °C, na Primorskem 5 °C. Tudi na globini do 30 cm so se počasi spuščale od 10 proti 5 °C. Tla so bila večinoma vlažna ali mokra, v zadnjih dneh meseca je površinski sloj (razen na Primorskem) zmrzoval.
Vremenski obeti od 11. do 16. decembra
V sredo se bo na zahodu zjasnilo, drugod pa bo še pretežno oblačno. V četrtek bo pretežno jasno, le na severovzhodu bo še pretežno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla. Naši kraji bodo predvidoma še naprej v območju visokega zračnega tlaka. V višinah bo veter oslabel, k nam bo pritekal suh in razmeroma topel zrak.
Od četrtka se bo nadaljevalo precej jasno vreme. Ponekod po nižinah bo zjutraj morda megla. Temperature bodo primerne za ta letni čas. V jutrih nas je obiskal mraz.
11. december 1879
Najhladnejši dan v Ljubljani od začetka meritev leta 1850. Najnižja jutranja temperatura zraka je bila –26,4 °C, čez dan se je ogrelo le do –16,0 °C.
Sveta Lucija, prinašalka luči
Sveta Lucija (tudi Lukia), je bila premožna mlada krščanska mučenka, ki jo kot svetnico častijo tako katoliški kot tudi pravoslavni kristjani. Po starem julijanskem koledarju je 13. decembra najdaljša noč v letu. Razumljivo je, da so bila prav s tem dnevom povezana mnoga poganska verovanja. Sveti Luciji so pripisovali posebno moč, zimskemu soncu naj bi povrnila svetlobo, moč, da bi ponovno ogrelo zmrznjeno zemljo, iz katere bi vzklili novi plodovi. Poleg tega je zaradi imena, ki prihaja iz latinske besede lux (luč, svetloba), zavetnica vseh slepih in slabovidnih.
