HRASTNIK – V petek se je po vasi Turje pri Hrastniku hitro razširil glas, da njihovega najbolj opevanega sovaščana ni več med njimi. Kmalu je prišla potrditev domala vseh sosedov: Davorin Sadar si je v garaži svoje hiše na naslovu Turje 55 nad Hrastnikom vzel življenje. V veliki hiši je zloglasni direktor propadlega Dadasa baje živel sam.
Zgodba o uspehu
Saga o Davorinu Sadarju se je začela kot zgodba o uspehu; ko je ustanovil borznoposredniško hišo Dadas, so njegove delnice praktično rešile Ljubljansko borzo, saj so samo z njimi leta 1993 opravili za več kot 250 milijonov takratnih nemških mark prometa, kar je pomenilo 14 odstotkov vsega prometa. Zaradi tega je ustanovil na prvi pogled donosne sklade in družbo za njihovo upravljanje Proficia Dadas. V času zbiranja certifikatov je družba pokrivala kar 60 odstotkov trga vzajemnih skladov. Delnice so vrtoglavo rasle in na koncu dosegle kar 56-kratni znesek prvotne vrednosti. Spodbujen z dobrimi izidi se je Dadas začel ukvarjati tudi z nepremičninskimi posli, kot je bil denimo nakup hotela Donat v Rogaški Slatini.
Kljub na videz uspešni zgodbi so se že februarja 1994 pojavili prvi dvomi o nepravilnosti poslovanja. Borza je takrat zaradi napak pri knjiženju poslovnih dogodkov celo ustavila trgovanje z Dadasovimi delnicami. Kljub temu je marsikateri vlagatelj prodal celo hišo, da je lahko kupil Dadasove delnice.
Strm padec
Sledil je strm padec. Marca 1996 je agencija za trg vrednostnih papirjev odvzela licenco Proficii Dadas, prepovedala vpis novih sredstev v njene vzajemne sklade in podala ovadbo. Častno razsodišče Ljubljanske borze je Dadas obtožilo manipuliranja s tečaji. Šele takrat so se nekateri vlagatelji prvič zamislili. Vseeno prepozno, saj se je barka že potopila. Vrednost Dadasovih delnic je z 240.000 tolarjev, kot so bile vredne marca 1996, padla na vsega 500 tolarjev. Finančnega imperija ni bilo več, Davorin Sadar pa se je septembra 1998 znašel za rešetkami.
Besni vlagatelji
Proti zakoncema Sadar, tudi proti ženi Danili, so vložili kazensko ovadbo, za njima pa so ostali besni vlagatelji. Davorinu je uspelo leta 2000 vrhovno sodišče prepričati, naj ga pošlje v hišni pripor, in ob tem je razglašal, da nikakor ne misli na beg, a je kmalu po prihodu domov skupaj z družino pobegnil neznano kam. Že naslednjo pomlad se je žena z otrokoma vrnila in zatrjevala, da ne ve, kje je mož. Tudi ona se je znašla na zatožni klopi kot nekdanja direktorica Dadasa, a je na koncu od naše vrle pravne države celo izterjala odškodnino, namesto da bi šla v zapor.
Interpolovi tiralici se je Sadar uspešno izogibal vse do oktobra 2004, ko so ga po njegovi neumnosti aretirali policisti v ameriški zvezni državi Teksas, saj mu je poteklo dovoljenje za bivanje. Po postopku, ki je določil prvo tovrstno izmenjavo med Slovenijo in ZDA, so ga na Brnik pripeljali avgusta 2005. Dobil je triletno zaporno kazen, opeharjeni vlagatelji pa so ostali praznih rok.
Pretežko breme
V začetku 90. let torej eden najbolj priljubljenih borznih posrednikov Davorin Sadar je, glede na to, koliko ljudi je opeharil, pravzaprav malo časa prebil za rešetkami. Glede na to, da je približno 3500 vlagateljev oškodoval za 5,7 milijarde takratnih tolarjev, kar je okoli 23,8 milijona evrov, bi si zagotovo zaslužil več kot triletno zaporno kazen, upniki so namreč na koncu prijavili celo za 18,5 milijarde tolarjev terjatev. V zadnjih letih naj bi se ukvarjal s prodajo sončnih kolektorjev. A kot kaže, je bilo za 53-letnega Sadarja breme preteklosti pretežko, mrtvega so našli v njegovem avtomobilu v domači garaži.
