GORNJA RADGONA – Čebelarji Slovenskih goric in Prlekije že teden dni žalujejo zaradi masovne smrti pa??nih čebel. Po prepričanju čebelarjev so za to tragedijo krivi vinogradniki in sadjarji, ki uporabljajo različne insekticide in pesticide. Med škropljenjem trt naj bi zastrupili tudi deteljo v podrasti, ki jo oprašujejo čebele. Najverjetneje gre za insekticid actara, ki ga uporabljajo proti ameriškemu škržatku.
Najhuje je bilo prejšnjo sredo, ko so prve umrle opazili na Orehovskem Vrhu, v Policah pri Gornji Radgoni in v Spodnjem Kamenščaku pri Ljutomeru. Dan pozneje so še večjo katastrofo doživeli na Janževem Vrhu nad Radenci ter na Ptujski Cesti nad Gornjo Radgono. Največ škode je utrpel 29-letni David Žunko, ki je že lani izgubil 17 od 25 panjev. »Paša je bila letos zares odlična in takšen je bil tudi pridelek. Žal pa se je zdaj zgodila ta smrt in vse se je ustavilo. Po prvih ocenah je umrlo do 80 odstotkov čebel, kar pomeni, da takšne družine ne zmorejo preživeti, tudi če preživijo to morijo, še zase ne bodo mogle poskrbeti, da o pridelku niti ne govorim. Ob dobrem letniku lahko ena družina pridela do 45 litrov medu. Jasno je torej, za kakšno škodo gre!« je pretresen Žunko.
Poleg radgonskih policistov in dežurne veterinarke Mire Jenko Rogelj se je na prijavo čebelarjev odzvala uradna veterinarka inšpektorica iz Celja. Vsi so se strinjali, da so pomor najverjetneje povzročila fitofarmacevtska sredstva, vendar morajo to potrditi še analize. Da je smrt čebel resen problem, razkriva podatek, da je v zadnjih treh letih v Sloveniji umrlo 100.000 čebeljih družin. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je pojasnil, da čebelarji pogrešajo več raziskav na avtohtoni kranjski čebeli, ki je prilagojena na lokalno podnebje. Po njegovem mnenju je nacionalni program za ohranitev kranjske čebele skrajno pomemben za ohranitev te vrste. »Program bo namreč podal odgovore na težave v čebelarstvu,« je prepričan Noč, ki hkrati ostro opozarja, da se na NVI izvaja premalo raziskav za iskanje naravnega sredstva za zatiranje škodljivca varoje.
Čebelarjenje v Pomurju Na območju Pomurja je okoli 600 čebelarjev, ki gospodarijo s približno 17.000 čebeljimi družinami, te pa na letni ravni pridelajo od 200 do 300 ton medu, največ cvetličnega, akacijevega, lipovega in kostanjevega. Količina pridelka je odvisna od vremenskih razmer. Čebelarji žalostno ugotavljajo, da zakonodaja na področju zaščite čebel ni ustrezno urejena, saj ni mogoče sankcionirati niti tistega, ki čebele zavestno zastruplja. |