Davek na knjigo je treba odpraviti

Te dni so v Ljubljani, pa tudi drugod po naši domovini, potekali Slovenski dnevi knjige, veliki literarni festival s pestrim spremljevalnim programom, ki se je sklenil danes, na svetovni dan knjige. Samo v prestolnici se je na številnih lokacijah zvrstilo več kot 30 dogodkov na osrednjo temo Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere?, na katerih je sodelovalo več kot 70 različnih ustvarjalcev na področju literature, med njimi tudi gostje iz tujine. Jedro dogajanja Slovenskih dnevov knjige je bilo v Ljubljani v Stritarjevi ulici, kjer je potekal knjižni sejem. O knjigah, tako tiskanih kot elektronskih, branju, založništvu in vlogi države pri spodbujanju branja in izdajanja knjig smo se pogovarjali z direktorjem Javne agencije za knjigo (JAK RS) Alešem Novakom.

Za začetek bi vas vprašal, kako je trenutno s knjigo v Sloveniji.

Po podatkih zadnje raziskave bralnih in nakupovalnih navad je naš odnos do knjige, če pri tem mislimo na branje in kupovanje, sorazmerno stabilen, malenkost se je povečala izposoja v knjižnicah, prodaja knjig pa je malenkost padla. Med visoko izobraženimi se odstotek bralcev manjša, zdi se, da prenova univerzitetnih programov ni pozitivno vplivala na naše bralne navade, danes se za nebralce opredeli mnogo več ljudi kot v preteklosti, kar pomeni, da je taka opredelitev bistveno bolj družbeno sprejemljiva, kot je bila v preteklosti. Knjiga in branje torej na mnogo ravneh doživljata erozijo, na kar pomembno vpliva tudi razvoj sodobne tehnologije, pri čemer ne mislim na elektronsko knjigo, temveč elektronske naprave, ki omogočajo dostop do spleta, pa tudi spremenjen življenjski slog.

Danes so knjige veliko bolj dostopne, kot so bile: cenovno in tudi sicer, vidimo in kupimo jih lahko skoraj povsod. V zadnjih dveh desetletjih se je pomembno razvila knjižnična mreža, v katero je vključen velik delež prebivalstva, v Sloveniji deluje izjemno veliko subjektov, ki izdajajo knjige, čeprav je med njimi razmeroma malo večjih založnikov z ustrezno podporo založniški dejavnosti na visoki ravni. Po nekaj resnično sušnih letih se ekonomske razmere v slovenskem založništvu in knjigotrštvu nekoliko izboljšujejo, negativni trendi so se ustavili; vse to je povezano tudi z ekonomskim položajem in s širšimi družbenimi razmerami. Literarna ustvarjalnost je kljub nezavidljivemu položaju avtorjev na visoki ravni, na slovenskem knjižnem trgu se vsako leto pojavijo resnično kakovostna dela.

Kakšna je vloga JAK v Sloveniji?

Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije je vlada ustanovila z namenom opravljanja strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog na področju knjige, poleg tega pa izvajamo druge naloge, vezane na spodbujanje in razvoj področja knjige, vključno s področjem mednarodnega sodelovanja in uveljavljanja slovenskih avtorjev v tujini. Te naloge vključujejo strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna. V zadnjem obdobju razvijamo in izvajamo tudi projekte na področju knjige, ki so financirani iz evropskih sredstev.

Kako napreduje izdajanje e-knjig oziroma digitalizacija vsebin pri nas?

Še pred nekaj leti je bila elektronska knjiga in digitalizacija knjižnih vsebin ena najpomembnejših razvojnih tem svetovnega založništva, pogosto povezana tudi s strahovi, ali nemara ne prinaša zatona tiskane knjige, danes je to zgolj eno od razvojnih področij, na različnih knjižnih in jezikovnih trgih ima različen domet in pomen; pri nas manjšega, kot smo morda še pred desetletjem mislili in napovedovali.

Na agenciji smo leta 2013 uvedli podporne ukrepe za razvoj elektronskega založništva, financiramo pretvorbe v elektronske knjige, ob tem pa subvencionirane založnike spodbujamo z izdajami knjig v elektronski obliki. O tem, da v Sloveniji področje elektronskega založništva ne bi bilo razvito, torej ni mogoče govoriti, v ekonomskem smislu pa nima pomembnejše vloge. Vse pomembnejša je izposoja elektronskih knjig, ki v zadnjih letih strmo narašča. Digitalizacija vsebin se bo seveda nadaljevala, o tem ni dvoma, in kaj nam na področju bralne izkušnje prinaša prihodnost, denimo čez 10 ali 15 let, bomo šele videli. Slovenija bo na tem področju stopala v korak z razvojem.

V enem od intervjujev ste omenjali nacionalno platformo za e-knjige. Je že kaj napredka?

Platforma za izposojo in prodajo elektronskih knjig Biblos uspešno deluje. Obstaja še nekaj drugih spletnih platform, ki ponujajo dostop do e-knjig, denimo e-emka.

Kako pomembni so knjižni sejmi v tujini za promocijo slovenske literature?

Resnejšega uveljavljanja slovenske literature v tujini si ni mogoče predstavljati brez naše prisotnosti na najpomembnejših knjižnih sejmih. Agencija je že tradicionalno prisotna v Frankfurtu, Leipzigu in Bologni, v zadnjem obdobju pa smo sodelovali tudi na Dunaju, v Beogradu, Pragi, lani smo bili denimo prisotni tudi na knjižnem sejmu v Pekingu. Svojo sejemsko dejavnost širimo, povečali smo stojnico in tako samostojne predstavitve omogočili tudi založnikom, pripravljamo pa tudi programe gostovanj in nastopov slovenskih avtorjev. Naš najpomembnejši projekt na področju mednarodnega sodelovanja, ki mu posvečamo največ pozornosti in virov, je seveda Slovenija, častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma. V prihodnjih tednih bomo organizatorjem mednarodnega sejma v Bologni posredovali pobudo, da bi se Slovenija kot častna gostja predstavila tudi na najpomembnejšem evropskem sejmu otroške literature.

Kakšno je stališče JAK do obdavčevanja knjig in na splošno do cenovne politike?

Na agenciji menimo, da bi bilo knjigo smiselno in upravičeno povsem razbremeniti davka, saj je kulturna vrednota najvišjega pomena. Za razvoj sodobne in vključujoče družbe znanja sta branje in posedovanje knjig temeljnega pomena, tudi za ohranitev in razvoj jezika in kulture.