LJUBLJANA – Moji vladi, nam dopoveduje premierka Alenka Bratušek, je uspelo prvi do zdaj najti zdravilo, učinkovit protistrup za sivo ekonomijo: »Če nekdo ne zna povedati, kje in kako je dobil del svojega premoženja, mu bo pač država vzela, kar je njenega, kar ji pripada.« Bravo. Krasno. Predsednica vlade nam, skratka, zagotavlja, da bo protistrup, s katerim naj bi zadali smrtni udarec sivi ekonomiji, novi davek, s katerim bo njena vlada kar 70-odstotno obdavčila tisti del premoženja davčnih zavezancev, za katerega slednji ne bi znali ali ne bi mogli pojasniti oziroma dokazati njegovega izvora. Tako preprosto? Tako preprosto.
Po načelu
plačaj in se pelji
Na primer, če je nekdo lastnik avtomobila, ki ga je kupil za 210.000 evrov, pa predstavnikom pristojnih državnih organov ne bo mogel pojasniti, od kod ima tistih 210.000 evrov, ki jih je uporabil kot kupnino za tak avto, mu bo država ... Mu bo zaplenila ta avto? Ne, ne, zaplenila pa ne, državi bo potem pač moral za kazen (v obliki davka) plačati 70 odstotkov vrednosti tega avta, torej 140.000 evrov. Za vsakogar, ki je z vsemi žavbami namazan goljuf tajkun, to najbrž niti ne bo tako zelo težko. Najverjetneje bo tak grešnik Davčni upravi Republike Slovenije (Dursu) plačal kar s 140.000 evri prav tako nepojasnjenega izvora in se novim užitkom naproti odpeljal z luksuznim avtom za 210.000 evrov. Če bo imel srečo, mu bodo medtem že legalizirali njegove nepremičnine, ki jih resda gradil na črno, a jih bo država po novem velikodušno štela za neproblematične gradnje. Tudi to namreč napoveduje vlada. Dve muhi na en mah, bi lahko rekli.
Pa bo »prva muha« (»kar« 70-odstotna obdavčitev premoženja neznanega izvora) sčasoma kljub povedanemu lahko zadala smrtni udarec sivi ekonomiji? Težko, bohotenje ali krčenje sive ekonomije, pravijo ekonomski strokovnjaki, nikoli ni odvisno samo od tega, ali si upa država s posebnim, četudi na prvi pogled zelo všečno visokim davkom obremeniti tiste, ki razpolagajo s premoženjem nepojasnjenega izvora. Take davčne zavezance morajo organi oziroma ustanove slovenske pravne države, ki so znani po svoji izjemni učinkovitosti (izjemni učinkovitosti?), kajpak, najprej izslediti. Nadaljnje ukrepanje bo mogoče le v primeru, če taki zavezanci (še) ne bodo pripravljeni na novi davek. Če ne bodo mogli pojasniti, od kod jim inkriminirani del premoženja.
Druga, z empiričnimi znanstvenimi študijami večkrat dokazana težava pa je, da vsakič, ko neka država dviguje davke, nujno narašča tudi siva ekonomija na njenem območju. Dobra novica tako ostaja kvečjemu to, da namerava vlada, kot obljublja premierka Bratuškova, tudi v prihodnje predlagati še več podobnih rešitev za učinkovitejši boj proti sivi ekonomiji.
Zakaj le davek, ne pa zaplemba?
Ker je premierka Alenka Bratušek je očitno ponosna tudi na to, da ta 70-odstotna obdavčitev premoženja neznanega izvora nikogar ne bo odvezala kazenske odgovornosti, saj če bo tak davčni zavezanec že v predkazenskem ali kazenskem postopku, se bo postopek zoper njega kljub temu nadaljeval, je nujno treba povedati še nekaj: tokrat bi si res lahko za zgled vzeli Srbijo. Po atentatu na srbskega premierja Zorana Đinđića so namreč srbske oblasti izjemo učinkovito ukrepale zoper »sivo ekonomijo« članov kriminalne združbe Zemunski klan, ki so bili odgovorni za Đinđićev umor in še za marsikatero raboto. Zaplenila jim je vse njihovo premoženje nezakonitega izvora – je premoženje, katerega izvora ne moreš ali ne znaš pojasniti, sploh lahko zakonito? – in ga prodala na licitaciji. Tako preprosto, ja.
