LJUBLJANA – ESS je opravil prvo razpravo o davčnih blagajnah. Z uvedbo bi se očitno lahko sprijaznili tudi predstavniki malih delodajalcev. Vlada bo zdaj preučila pripombe in ocenila, katere lahko upošteva. Socialni partnerji bodo razpravo nadaljevali po pripravi osnutka zakona, je po seji povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
»Danes smo opravili prvo razpravo s socialnimi partnerji, ki so že v preteklosti izkazali veliko interesa za načrte vlade v zvezi z uvedbo davčnih blagajn,« je po seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani dejala Vraničarjeva.
Različne ocene o stroških
Razprava je po njenih besedah pokazala na razmeroma široko soglasje o tem, da se z davčnimi blagajnami zajame čim širši krog zavezancev. Manj enotna so bila stališča, povezana s stroški, ki jih bodo blagajne prinesle delodajalcem. Ocene so bile deljene tako glede zneska stroškov kot glede tega, kdo naj jih nosi.
»Veliko smo govorili tudi o dodatnih, spremljajočih ukrepih, ki morajo biti uvedeni skupaj z davčnimi blagajnami,« je pojasnila Vraničarjeva. V tej luči je omenila spodbujanje potrošnikov, da vzamejo račun, oziroma okrepitev zavedanja pomena zahtevanja in jemanja računov.
Izpostavljeno je bilo tudi nujno ukrepanje na področju pregona dela na črno in t.i. šušmarstva, je povedala in pristavila, da lanski zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno že daje učinke.
Predlog: naj vlada sama kupi blagajne
Današnja razprava je očitno ublažila tudi nasprotovanje davčnim blagajnam na strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Predsednik OZS Branko Meh je po seji nakazal, da so se pripravljeni sprijazniti z njimi, vendar le, če bodo uvedene za vse gospodarske subjekte, ki poslujejo z gotovino.
Opozoril je tudi na predlog iz razprave, naj vlada preuči možnost, da bi blagajne kupila sama, saj bi se tako zavrnilo očitke, »da se za prodajo teh blagajn skriva korupcija«.
Pravično in korektno bi bilo, da bi stroške pokrila država, se je strinjal svetovalec generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Goran Novković. Če bi davčne blagajne uvedla sočasno z virtualnimi blagajnami pred letom in pol, podjetja tega stroška zdaj ne bi imela, je izpostavil.
V GZS so sicer vladi podali več predlogov. Novković je med njimi omenil dematerializacijo računov, ki bi lahko bila ena od sodobnih tehnologij za »bistveno debirokratiziranje postopkov«. Prav tako bi bilo ob uvedbi davčnih blagajn mogoče znižanje nekaterih davčnih stopenj, saj bo z davčnimi blagajnami v državni proračun prišlo bistveno več denarja, je povedal.
V zvezi s spodbujanjem kupcev je omenil idejo državne sekretarke o nekakšni državni loteriji. Gre za to, da bi kupci posredovali račune, med katerimi bi nato izžrebali nagrado, je pojasnil.
Na sindikalni strani dilem o uvedbi davčnih blagajn ni. Podpirajo jih vsi. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič uvedbo davčnih blagajn vidi kot pomembno sredstvo za povečanje prilivov. »Vsak milijon, ki pride iz tega naslova, je ob pritiskih na kleščenje izdatkov za socialno državo izjemno pomemben,« je poudaril. Skladno s tem upa, da bo do uvedbe prišlo čim prej.
Prav tako vse ukrepe, ki bi državo »usposobili za to, da dejansko pobere davke, ki jih moramo prispevati vsi, če želimo imeti urejene zlasti javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo, sociala«, podpira tudi Štrukelj. »Vedno bomo podpirali tisto, kar sili državljanke in državljane k poštenosti,« je sklenil.