LJUBLJANA – DZ je po več kot peturni razpravi sklenil, da je predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki daje podlago za uvedbo elektronskega potrjevanja računov pri plačevanju blaga in storitev z gotovino oziroma uvedbo t. i. davčnih blagajn, primeren za nadaljnjo obravnavo. Sistem naj bi po načrtih vlade zaživel 2. januarja 2016.
Po predlogu bodo blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (Furs), ki bo potrdila ter shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. S tem se bosta omogočali sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi, siva ekonomija pa da se bo zmanjšala.
Sistem bo poskusno stekel že 1. decembra letos, obvezen pa bo od 2. januarja 2016, vendar bodo imeli zavezanci po besedah Vraničarjeve še do konca leta 2017 na voljo prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko samostojno odločili, ali bodo za izdajo računov uporabili elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom ali pa bodo račune izdajali še iz vezane knjige računov.
Vlada si od davčnih blagajn obeta 50 do 100 milijonov evrov več pobranih javnih dajatev letno, in sicer tako od davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, dohodnine in drugih dajatev, pa tudi zaradi pravilnega obračuna prispevkov za socialno varnost ter nadzora nad zakonitostjo zaposlovanja oz. dela.
Kaj pa tisti, ki računov ne izdajajo?
V poslanskih skupinah predlog zakona načeloma podpirajo, saj gre za ukrep zoper sivo ekonomijo, ki, kot je dejal Janko Veber (SD), »nekako poje kar 10 odstotkov bruto domačega proizvoda«. Da ne bo zajezil sive ekonomije, pa so posvarili v SDS. Zakon namreč ne bo zajel tistih, ki računov sploh ne izdajajo, ti pa so resničen problem v družbi, je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS).
Predloga zakona prav tako ne bodo podprli v stranki NSi, katere poslanec Jožef Horvat je opozoril, da ne bo izboljšal poslovnega okolja v Sloveniji. Ravno nasprotno: ukrep dodatno administrativno in tudi finančno obremenjuje gospodarstvo, je dejal.
Tako kot v SDS so tudi v NSi opozorili, da davčne blagajne ne bodo zajele tistih, ki že danes ne izdajajo računov. »Davčna blagajna te ne more prisiliti k temu, da boš račun izdal. In tudi ni nobeno orodje za preganjanje dela na črno,« je dejal Matej Tonin (NSi).
»Davčne blagajne je treba vpeljati čim prej. Dovolj je sive ekonomije in goljufije,« pravi Marija Antonija Kovačič (Desus), Luka Mesec (ZL) pa je dejal, da davčne blagajne širijo bazo zavezancev in bodo pozitivno vplivale na proračunske prihodke.
Zdaj imamo t. i. virtualne davčne blagajne, kjer je bilo brisanje ali spreminjanje računov sicer prepovedano, ni pa bilo tehnično onemogočeno, je spomnil Mesec, ki se mu zdijo davčne blagajne korak naprej v smislu povečanja stopnje plačevanja davkov.
Veber se je strinjal s poslanci NSi, da lahko davčne blagajne otežijo poslovanje gospodarstva, saj marsikateri zavezanec ne bo zmogel stroška njihove uvedbe (Horvat pravi, da med 1500 in 1800 evri). Vse več podjetnikov in obrtnikov v zadnjem času potrebuje brezplačno zdravniško pomoč, je dejal Veber in se zbal, da bi bil nakup davčnih blagajn zanje tako veliko dodatno breme, da bi opustili dejavnost.
Za manjše zavezance ni predvidenih nobenih izjem, je pa Tilen Božič (SMC) poleg predhodnega obdobja, v katerem bo še vedno mogoče uporabljati vezano knjigo računov, obljubil spletno aplikacijo za izstavljanje računov, ki jo bo brezplačno zagotovil Furs. »Ocenjujemo, da ima večina nevladnih organizacij in drugih malih zavezancev vsaj enega sodelavca s pametnim telefonom ali drugo napravo, ki ima sočasno omogočen dostop do svetovnega spleta,« je dejal.
Sporne so predvidene kazni za kupce
Ena spornejših določb predloga zakona so predvidene kazni za kupce, ki ne bodo vzeli računa za kupljeno blago oz. naročeno storitev. Veber je menil, da bi bil zakon bistveno primernejši, če te določbe v njem sploh ne bi bilo, in tudi Mesec je dejal, da verjetno nima smisla nekoga kaznovati s 40 evri globe, če zavrže, recimo, račun za 10 evrov.
Kupce, ki ne bodo vzeli in zadržali računa neposredno do odhoda iz poslovnega prostora oz. do poteka garancijske dobe, lahko po predlogu doleti do 400 evrov kazni. To pa se ne zdi preveč poslancem Desusa. Tudi kupci se morajo zavedati pomena izdajanja računov, saj imajo veliko vlogo v celotnem prodajnem postopku, je dejala Kovačičeva.
Sicer pa davčne blagajne niso nikakršna posebnost. Med drugim jih pozna 15 članic EU in pričakovati je, da jih bodo kmalu uvedle še nekatere druge. Ključna razlika pa je, da Slovenija uvaja sodobnejši sistem, saj je medtem prišlo do napredka informacijskih tehnologij, je bil zadovoljen Božič.