Davčna reforma koristi le tistim z najvišjo plačo

LJUBLJANA, ANKARA – Naj se sliši še tako neverjetno: tisto, na kar je v teh dneh opozorilo naše največje gospodarsko in delodajalsko predstavništvo ter tudi pomemben lobistični center slovenskih podjetij, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je, kot kažejo različni kazalniki, res. Čeprav je bil poskus dela turške vojaške vrhuške, da bi (resda nekoliko naivno) nadzor nad razmerami v državi izpulila iz rok predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, jih, skratka, razerdoganizirala, neuspešen, je takoj po poskusu vojaškega državnega udara vrednost turške valute lire pričakovano padla (za 5 odstotkov), a je že do ponedeljka (po komaj dveh dnevih!) spet pridobila polovico izgubljene vrednosti. Pa še turški centralni banki je uspelo vsem turškim bankam na mah zagotoviti tako imenovano neomejeno likvidnost. Na uspešnost (konkurenčnost) turških podjetij poleg tega, tudi to je poudaril GZS, še vedno blagodejno vplivajo nizke cene energetskih in drugih surovin, saj je Turčija nedvomno njihova velika uvoznica.

Poskus mini davčnega udara

Če se še za hip zadržimo pri padcu vrednosti turške valute kot posledici poskusa državnega udara: hecno, čim bolj turška lira (p)ostaja šibka, bolj se povečuje konkurenčnost turških izvoznikov. Ti namreč pretežni del svojih odhodkov (stroškov) prikazujejo v, kaj pa drugega, lirah, prihodke pa sočasno bodisi v evrih bodisi v ameriških dolarjih. Tudi primanjkljaj na tekočem računu turške plačilne bilance naj bi se ne glede na vse že v tem letu znižal pod 4 odstotke BDP, saj Turčija, ki ga učinkovito krči s tujimi investicijami in premišljenim zadolževanjem v tujini, kljub vsemu daje vtis, da je za vse morebitne vlagatelje razmeroma stabilna destinacija. Kar nekaterim državam članicam EU, tudi Slovenija je med njimi, žal niti ne gre vedno tako zelo dobro od rok.

Paradoks ali ne: turška ciljna gospodarska rast bo zaradi poskusa državnega udara skoraj gotovo nekoliko nižja od napovedane 4,5-odstotne, vendar zato turška podjetja ne bodo (v gospodarskem segmentu proizvajanja in prodaje bele tehnike, zabavne elektronike z nižjo do srednjo dodano vrednostjo in osebnih vozil) nič manj konkurenčna slovenskim. Ker? Ker, kot že rečeno, prav v razmerju do evra krhka ali padajoča turška lira okrepi zunanjo konkurenčnost turških. Malo za šalo, bolj za res: noro, na turško gospodarstvo lahko ugodno vplivajo celo poskusi državnih udarov, ki se ponavljajo na približno vsakih enajst let. Kdo bi vedel, kaj bi v Sloveniji kratkoročno zagotovilo večjo gospodarsko rast od zdajšnje? Poskus državnega udara menda ne bi. Kaj pa, na primer, mini davčna reforma?

Sodeč po prvem odzivu Semoličeve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so sindikati s predlogom takšne mini reforme, no, zgolj deloma zadovoljni. Zato bodo finančnemu ministrstvu sporočili svoje dodatne spreminjevalne predloge, med drugim tiste za večjo razbremenitev srednjega razreda, kjer, kot vztrajno opozarjajo, je ključni razvojni kader. Od davčne mini reforme, kakršno nam za zdaj obljublja Cerarjeva vlada, naj bi največ koristi imeli davkoplačevalci z najvišjimi plačami. Ker, kot pojasnjujejo iz ZSSS, ministrstvo za finance sicer res zagovarja dodatni dohodninski razred v višini 34 odstotkov in hkratno znižanje (preoblikovanje) zdajšnjega 41-odstotnega dohodninskega razreda v 39-odstotnega, a bi glede na meje za vstop (za umestitev) v posamezni dohodninski razred kljub temu največ pridobili tisti z najvišjimi plačami v državi. Zaposleni z bruto mesečno plačo 4060 evrov bi, denimo, na letni ravni pridobili 1000 evrov, je nazorno pojasnila izvršna sekretarka ZSSS mag. Andreja Poje: »Je pa na žalost v realnem sektorju zaposlenih malo inženirjev, ki bi prejemali tolikšno bruto plačo.« Kaj to pomeni? Da razvojni in najproduktivnejši naravoslovni kader ne bo deležen ključnih razbremenitev, če bo vlada pišmevuhovsko vztrajala s svojim zdajšnjim predlogom mini davčne reforme: »Tisti z 2800 evrov bruto mesečne plače bi na letni ravni pridobili le do 173 evrov.«